POROKA
Brat in sestra na isti dan v zakon
Leta 1968 sta se na dvojni poroki poročila Nežka in Jože Rotar.
Odpri galerijo
Tudi zlata poroka je bila dvojna.
GORNJA RADGONA – Maj 1968 je bil za danes že pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, nekaj posebnega. Kako tudi ne, ko pa sta na isti dan v zakon stopila dva izmed njunih treh otrok, hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože.
Zdaj sta oba s svojima družinama proslavila 50-letnico zakona. Jože je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, Nežka pa je Silvestra Kogelnika spoznala v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da sta se hitro zgodili dve poroki.
Jože je namreč ob novoletnem praznovanju 1968 prvič pripeljal s seboj v Slovenijo svojo takrat še ne 16-letno Marico, ki jo je želel predstaviti svojcem. Jožetu je sestra dejala, da bi se rada poročila. Bila je že noseča in ni bilo veliko časa za odlašanje. »Dobro, toda da bomo imeli manj stroškov, se bom poročil tudi jaz,« ji je dejal Jože.
In tako je tudi bilo, in sicer 4. maja v lovskem domu LD Črna na Koroškem v Koprivni, odkoder izvira Silvester. A vse ni bilo tako preprosto. Njegova Marica je bila premlada za poroko in je bilo treba marsikaj urediti.
Veselo je bilo tudi v minulih dneh, ob praznovanju zlate poroke. Marica in Jože imata tri otroke, devet vnukov in že dva pravnuka, Nežka in Silvester imata prav tako tri otroke in sedem vnukov. Za oba zlata para je največje zadovoljstvo, da imata pridne potomce in veliko naraščaja.
Nežka in Silvester sta ostala na kmetiji v Koprivni, kjer uživata med svojimi najdražjimi v naravnem okolju. Silvester je pokojnino zaslužil z delom v gozdarstvu. Bistveno bolj razgibano pa je bilo petdeset skupnih let Marice in Jožeta, ki se je kot oficir JLA moral pogosteje seliti.
Imel je srečo, da se je iz Sinja z družino preselil v Postojno. Pozneje sta se preselila v Gornjo Radgono, kjer je Jože vodil obmejno stražnico v Apaški dolini, Marica pa se je zaposlila v nekdanjem gigantu Elradu. Jože je upokojen od leta 1997, Marica pa od 2011., a niti danes ne moreta mirovati.
Aktivna sta v številnih društvih, čeprav živita v blokovskem stanovanju v Gornji Radgoni, pa se že od leta 1992 ljubiteljsko ukvarjata z ovčerejo, in sicer v Stavešincih nad Gornjo Radgono.
Tudi zlata poroka je bila dvojna.
Zdaj sta oba s svojima družinama proslavila 50-letnico zakona. Jože je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, Nežka pa je Silvestra Kogelnika spoznala v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da sta se hitro zgodili dve poroki.
Jože je namreč ob novoletnem praznovanju 1968 prvič pripeljal s seboj v Slovenijo svojo takrat še ne 16-letno Marico, ki jo je želel predstaviti svojcem. Jožetu je sestra dejala, da bi se rada poročila. Bila je že noseča in ni bilo veliko časa za odlašanje. »Dobro, toda da bomo imeli manj stroškov, se bom poročil tudi jaz,« ji je dejal Jože.
In tako je tudi bilo, in sicer 4. maja v lovskem domu LD Črna na Koroškem v Koprivni, odkoder izvira Silvester. A vse ni bilo tako preprosto. Njegova Marica je bila premlada za poroko in je bilo treba marsikaj urediti.
Veselo je bilo tudi v minulih dneh, ob praznovanju zlate poroke. Marica in Jože imata tri otroke, devet vnukov in že dva pravnuka, Nežka in Silvester imata prav tako tri otroke in sedem vnukov. Za oba zlata para je največje zadovoljstvo, da imata pridne potomce in veliko naraščaja.
Ko se vsi zberejo, je veselo.
Nežka in Silvester sta ostala na kmetiji v Koprivni, kjer uživata med svojimi najdražjimi v naravnem okolju. Silvester je pokojnino zaslužil z delom v gozdarstvu. Bistveno bolj razgibano pa je bilo petdeset skupnih let Marice in Jožeta, ki se je kot oficir JLA moral pogosteje seliti.
Imel je srečo, da se je iz Sinja z družino preselil v Postojno. Pozneje sta se preselila v Gornjo Radgono, kjer je Jože vodil obmejno stražnico v Apaški dolini, Marica pa se je zaposlila v nekdanjem gigantu Elradu. Jože je upokojen od leta 1997, Marica pa od 2011., a niti danes ne moreta mirovati.
Za oba zlata para je največje zadovoljstvo, da imata pridne potomce in veliko naraščaja.
Aktivna sta v številnih društvih, čeprav živita v blokovskem stanovanju v Gornji Radgoni, pa se že od leta 1992 ljubiteljsko ukvarjata z ovčerejo, in sicer v Stavešincih nad Gornjo Radgono.
