SAMOKANDIDATURA
Nekdanja premierka si lahko oddahne
Primer je zastaral.
Odpri galerijo
Alenka Bratušek. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je postopek o Alenki Bratušek, ki se je leta 2014 samopredlagala za evropsko komisarko, ustavila. »Po odločitvi upravnega sodišča, ki je odpravilo ugotovitve Komisije o obstoju nasprotja interesov pri ravnanju nekdanje predsednice vlade v postopku predlaganja kandidatov za člane Evropske komisije leta 2014, je v skladu s sodbo sodišča postopek zaradi zastaranja ustavila,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Upravno sodišče je s sodbo, izdano 19. januarja 2021, odpravilo ugotovitve o konkretnem primeru z dne 21. novembra 2019, ki jih je Komisija sprejela po predhodnih sodbah upravnega in vrhovnega sodišča in v katerih je ugotovila kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov nekdanje predsednice vlade v postopku predlaganja in glasovanja o kandidatih za evropskega komisarja.
V sodbi se je upravno sodišče izreklo, da v obravnavani zadevi ni šlo za ponovljen postopek, pač pa za nov postopek. Tega pa ni bilo več mogoče voditi, saj je prišlo do zastaranja po četrtem odstavku 39. člena takrat veljavnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je določal, da Komisija lahko uvede postopek v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj.
Ker so bila uradna dejanja, v zvezi s katerimi je Komisija vodila postopek, izvedena leta 2014, je Komisija postopek, voden proti nekdanji predsednici vlade, ustavila.
Alenka Bratušek se je znašla v konfliktu interesov, ko je vlada julija 2014 potrjevala kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi Bratuškova, takrat predsednica vlade. Komisija je v preteklosti trdila, da je Bratuškova zakon kršila s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla.
Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za kandidatko za komisarko za energetsko unijo izbral Bratuškovo, ki bi ob potrditvi postala tudi podpredsednica komisije.
Bratuškova na zaslišanju pred pristojnima odboroma v Evropskem parlamentu, na katerem so med drugim razpredali tudi o postopku KPK, podpore ni dobila, zato je od kandidature odstopila. V vmesnem času se je zamenjala vlada in SMC je postala največja vladna stranka. Ta je za kandidatko predlagala Violeto Bulc, ki je mesto komisarke osvojila.
Upravno sodišče je s sodbo, izdano 19. januarja 2021, odpravilo ugotovitve o konkretnem primeru z dne 21. novembra 2019, ki jih je Komisija sprejela po predhodnih sodbah upravnega in vrhovnega sodišča in v katerih je ugotovila kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov nekdanje predsednice vlade v postopku predlaganja in glasovanja o kandidatih za evropskega komisarja.
V sodbi se je upravno sodišče izreklo, da v obravnavani zadevi ni šlo za ponovljen postopek, pač pa za nov postopek. Tega pa ni bilo več mogoče voditi, saj je prišlo do zastaranja po četrtem odstavku 39. člena takrat veljavnega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je določal, da Komisija lahko uvede postopek v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj.
Ker so bila uradna dejanja, v zvezi s katerimi je Komisija vodila postopek, izvedena leta 2014, je Komisija postopek, voden proti nekdanji predsednici vlade, ustavila.
V Bruslju pogorela
Alenka Bratušek se je znašla v konfliktu interesov, ko je vlada julija 2014 potrjevala kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi Bratuškova, takrat predsednica vlade. Komisija je v preteklosti trdila, da je Bratuškova zakon kršila s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla.
Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za kandidatko za komisarko za energetsko unijo izbral Bratuškovo, ki bi ob potrditvi postala tudi podpredsednica komisije.
Bratuškova na zaslišanju pred pristojnima odboroma v Evropskem parlamentu, na katerem so med drugim razpredali tudi o postopku KPK, podpore ni dobila, zato je od kandidature odstopila. V vmesnem času se je zamenjala vlada in SMC je postala največja vladna stranka. Ta je za kandidatko predlagala Violeto Bulc, ki je mesto komisarke osvojila.
