Brdanski pust dokončno zamrl (FOTO)

Brdanske šjme smo spoznali leta 2010 v pustni povorki Pust je pršu v Ilirski Bistrici. Gledalci so jih sprejeli z velikim navdušenjem, tudi zaradi njihovih zanimivih stožčasto oblikovanih kap, ki so bile polepljene s slikami golih žensk. Pridih sodobnosti k stari tradiciji šemljenja.

Naslednje leto (2011.) smo se odpravili na Veliko Brdo in brdanske šjeme doživeli tam, od koder so doma. Žal pa jih ob letošnjem pustu ne bomo več videli, saj se je njihovo oživljanje klavrno in žalostno končalo leta 2013, tudi zaradi tragičnega dogodka v eni od družin te vasi na robu Brkinov.

Zadnje priprave na pustni pohod po robu Brkinov

Kleščar mora biti velik in postaven fant.

Lepa ciganka z Velikega Brda

Veliko Brdo je od Ilirske Bistrice oddaljeno le kakšnih deset kilometrov. Življenje tam poteka mirno, le okrog pusta so domačini oživeli. Do konca prvega desetletja 21. stoletja o pustnih šegah in običajih vasi ni bilo veliko napisanega, tudi fotografije so bile redke. Fantje in dekleta, z njimi pa tudi starejši, so leta in leta negovali pustno tradicijo in se pustnih dogodkov, sprevodov oziroma karnevalov v drugih krajih niso udeleževali; izjema je bila le vsakoletna povorka na pustno nedeljo v bližnji Ilirski Bistrici. Veliko Brdo je ena tistih osamljenih vasi, kjer se je skoraj povsem ohranila stara vaška arhitektura. Zanimivo in zelo značilno je, da so za pustne like vasi izbrali svoje izraze. Prisotni so elementi šjm iz doline reke Reke, ki ji domačini pravijo Velika voda, in s Pregarij v Brkinih.

Vzdušje v vasi je bilo na pustno soboto leta 2011 v zgodnjih jutranjih urah že zelo živahno in naravnost praznično. Harmonikarja, basist in bobnar so ubirali živahne melodije. Zadišalo je po kavi in sveže ocvrtih krofih. S posebnimi znaki in pisanimi trakovi so označili parkirna mesta kot pozornost prišlekom, ki smo se znašli na robu Brkinov. Skoraj ga ni bilo domačina, ki se ne bi našemil, in celo najmlajše so oblekli v pustno opravo.

Podmladek brdanskih šjm

Kape so bile okrašene s pisanimi trakovi.

Nogavica s pepelom

»V sprevodu gre najprej vraže (hudič), nato kleščar, ki kraljuje brdanskim šjmam,« pove domačin Bojan Gulja, ki je vodil brdanske šjme. »Kleščar mora biti velik in postaven fant. Ta ob poberiji zbudi vas, za njim pa se zberejo ostale šjme. Oblečen je v ovčji kožuh brez rokavov. Po hlačah ima zašito zajčjo kožo. Kapa je narejena iz rešeta, ki je ovito v zajčjo kožo, pod to pa so dali klobuk. Na njej je kokošje perje ali perje petelinovega repa. Njegove klešče, ki imajo enako funkcijo kot pri drugih brkinskih likih oziroma likih v širši okolici Ilirske Bistrice, so narejene iz jesenovega lesa, so pa naravno ukrivljene.«

Brdanske šjme so kazale na povezanost prebivalcev ozkega območja vasi in sosednjih zaselkov.

Za kleščarjem gredo štirje pusti, ki so nekakšna zaščita, in ujeta dekleta po obrazu namažejo s sajami, saj imajo roke, kot pravijo v teh krajih, nalisane. Nekoč so s seboj nosili nogavico, napolnjeno s pepelom. Pusti so oblečeni v narobe obrnjene kožuhe, pod njimi pa v delavsko, karirasto srajco; najboljša je rdeče barve. Hlače morajo biti iz močnega, trdnega blaga z rdečim trakom, nanje so zašili trakove zajčje kože.

Pust ima pokrivalo, ki so ga naredili iz kartona, pritrjenega na navaden klobuk. Karton so sešili v štulo, na katero so včasih lepili razglednice. V sodobnejšem času so razglednice nadomestili – za koga morda kar nekoliko spotakljivo in vprašljivo – s fotografijami pomanjkljivo oblečenih žensk. Na vrhu pokrivala so šop rož in cofi iz krep papirja. Zgonce ali zvonce imajo pripete na verigi čez kožuh.

Bele šjme so imele kuotle, to je obleke, in bele srajce s šlingami, s čipkami.

Tudi zanje je bila značilna poberija, torej nabiranje pustnih dobrot, pridelkov in denarja.

»Tudi za šeme z Velikega Brda je značilna poberija, torej nabiranje pustnih dobrot, pridelkov in denarja,« pripoveduje Gulja. »To pomembno vlogo so imeli trije prusci, ki so imeli okrašen klobuk in bele frtohe, torej predpasnike. Hodijo s košem po jajca, z drotom, to je žico za klobase in panceto, in flajškonom za vino iz jabolk in rakijo, torej žganje.«

Sodelovala je vsa vas.

Povorka

Brdanske šjme so leta 2013 po vnovičnem poskusu oživitve povsem zamrle. Bojan Gulja nam po 12 letih prizna: »Naš namen je bil najboljši, a vaščani niso bili več navdušeni, da bi se za pusta našemili. In še nekaj: v tem času se je veliko mladih iz vasi izselilo, saj so si morali drugje poiskati zaposlitev in začeti novo življenje. Vas pa je vse bolj samotna in vse bolj prazna. Bojimo se, kako bo, ko bodo začele propadati tudi hiše. Vsi pa smo z leti dobili še svoje probleme in zdravstvene tegobe …«

Brdanske šjme so torej zamrle, a ostali so fotografije in zapisi, predvsem pa lep spomin na izjemno gostoljubje domačinov Velikega Brda.