Brez čebelarjev bi bila katastrofa: vreme nepogrešljivim čebelam ne prizanaša
Danes praznujejo svetovni in z njimi tudi slovenski čebelarji. Prav na pobudo Slovenije so svetovni dan čebel leta 2017 razglasili Združeni narodi, kar še danes pomeni enega največjih diplomatskih dosežkov v samostojni Sloveniji. Letos ga tako zaznamujemo že šestič.
Čebelar za našo kranjico skrbi in ji omogoča preživetje, žal pa je za vse druge opraševalce še huje in dobesedno umirajo.
Nedelja, 20. maja 2018, je bila na Breznici na Gorenjskem nadvse praznična. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je v rojstni vasi začetnika čebelarstva doseglo svoj vrhunec. Množice čebelarjev v značilnih rjavih oblekah s telovniki so se na Breznico zgrinjale že v zgodnjih dopoldanskih urah, z njimi pa številni prapori čebelarskih društev ter obiskovalci iz domovine in tujine. Pripravili so še medeno tržnico ter zanimiv kulturni in zabavni program. Vse to je bilo v nedeljskem dopoldnevu značilno za vas, od koder je akademsko izobraženi slikar in navdušeni čebelar Anton Janša, rojen 20. maja 1734, odšel službovat k cesarici Mariji Tereziji na dunajski cesarski dvor.
»Zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev se iz leta v leto povečuje in veliko je k temu prispeval tudi ta dan,« je povedal pobudnik svetovnega dne čebel in predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. »Slovenci smo bili skozi zgodovino pomemben del razvoja celotnega čebelarstva, tako doma kot v svetu. Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru v času vladanja Marije Terezije. Cesarica je takrat ukazala, naj vsi čebelarijo po naukih našega Antona, njegova šola na Dunaju pa je bila sveto pismo za čebelarstvo. Zagotovila je tudi sladkor za oskrbo čebel.«
Ob 250. obletnici smrti Antona Janše bo Čebelarska zveza Slovenije jeseni začela izvajati mednarodno šolo Antona Janše, ki ne bo delovala v smislu količine, temveč v smislu kakovosti. »V šoli želimo najboljše slovenske in tudi tuje strokovnjake. Cilj je, da ta šola doživi sloves takratne šole, ki jo je vodil Anton Janša. Prav usposabljanje in izobraževanje sta dandanes glede na spremembe v naravi še pomembnejša. Brez znanja je nemogoče obvladovati sodobno čebelarstvo,« poudarja predsednik ČZS.
In prav april in maj sta dokaz, da je čebelarstvo zelo ranljiva panoga, saj letošnja pomlad čebelam nikakor ne prizanaša. »Kakor da narava deluje proti čebelam: spomladanske pozebe, hladno in deževno vreme … Preprosto, letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne skoraj nič za čebelarja, temveč skoraj nič tudi za svoje potrebe. Zato je čebelarjeva skrb za preživetje čebel nujna in brez krmljenja v tem času bi od lakote umrle, in to v mesecih, ko naj bi narava dajala vsem opraševalcem največ cvetnega prahu in nektarja. Čebelar za našo kranjico skrbi in ji omogoča preživetje, žal pa je za vse druge opraševalce še huje in dobesedno umirajo. Zato je prav, da se v teh težkih časih še bolj zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane na svetu odvisna od opraševalcev in da je zato skrb zanje nujna,« je še povedal Noč.
Brez zakonske podlage
Čebelarska zveza Slovenije si že skoraj 20 let prizadeva, da bi skupaj z državno našla zakonske podlage za sistemsko pomoč čebelarjem. »Na čebelarski zvezi imamo dva konkretna predloga,« opozarja predsednik ČZS. »Zavedati se moramo, da danes čebele brez pomoči čebelarjev preprosto ne morejo preživeti. Prvi predlog gre v smer sistemske podpore vsem čebelarjem za vse družine. Da se vsem čebelam prizna opraševalni servis, ki ga stroka v Sloveniji ocenjuje na več kot 110 milijonov evrov na leto. Od tega bi bilo treba rejcem čebel nameniti dva do tri odstotke na leto. Drugi predlog pa gre v smer sistemske pomoči čebelarjem, ki od te panoge živijo. Tem je treba v slabih letinah omogočiti preživetje, zato je nujna pomoč v smislu zmanjšanja dajatev in prispevkov ter finančne pomoči. Brez pomoči države v slabih letinah je poklicno čebelarjenje obsojeno na propad!«
Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel je nekaj misli slovenskim čebelarjem namenil tudi dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia: »Glavni namen slovesnega čebelarskega dneva ni le praznovanje, ampak tudi ozaveščanje širše javnosti, da so čebele in drugi opraševalci izjemno pomembni, da so čebele v zadnjem obdobju na veliko območjih ogrožene, predvsem pa bomo morali odgovoriti na vprašanje, kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje.«
Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel je zelo obsežen, zato med drugim opozarjajo na sajenje avtohtonih medovitih rastlin. »Pomembno je, da ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin, ob tem pa opozarjamo na setev travnikov z medonosnimi rastlinami,« dodaja Kozmus. »Prav tako si želimo, da bi cvetoče rastline kosili po cvetenju. Svetujemo nakup medu in drugih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih, zagotoviti pa moramo še moralno podporo čebelarjem. Radi bi še opozorili na odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel, kmetovalcem pa svetujemo zmanjšano uporabo čebelam škodljivih pesticidov. Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje, kaj lahko naredi za čebele in druge opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem, ko pomagamo čebelam, pomagamo tudi drugim organizmom in ne nazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske razmere kot ljudje. Čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.«
