IZBRISANI

Brez državljanstva, brez pravic: danes teče 33 let od izbrisa

Republika Slovenija je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala okoli 25.000 ljudi.
Fotografija: Ljubljana, 20. 7. 2003, pred skupščino izbrisanih. Na sliki Matevž Krivic. FOTO:  Aleš Černivec
Odpri galerijo
Ljubljana, 20. 7. 2003, pred skupščino izbrisanih. Na sliki Matevž Krivic. FOTO:  Aleš Černivec

Danes mineva 33 let od izbrisa, ko je Republika Slovenija 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala okoli 25.000 ljudi, ki so bili pred osamosvojitvijo Slovenije državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, a niso zaprosili za slovensko državljanstvo.

Ta administrativni ukrep, ki ga je slovenska država izvedla brez uradnega obvestila, ali pravne podlage, je številne izbrisane pahnilo v pravno in socialno negotovost. Izgubili so pravico do stalnega prebivanja, s tem pa tudi dostop do zdravstvenega varstva, zaposlitve, socialnih transferjev in osebnih dokumentov.

Za prikaz vsebine in boljšo uporabniško izkušnjo prosimo, da omogočite piškotke družabnih omrežij.

Nekateri so bili prisiljeni zapustiti državo, drugi so več let živeli brez pravnega statusa, kar je močno zaznamovalo njihova življenja.

Ustavno sodišče: izbris je bil nezakonit

Leta 2003 je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je bil izbris nezakonit in da so bili izbrisani neupravičeno diskriminirani. V naslednjih letih je država sprejela več zakonov in ukrepov za popravo krivic – med drugim omogočila vračanje statusa in povrnitev nekaterih pravic. Kljub temu številni izbrisani opozarjajo, da jim država nikoli ni v celoti povrnila povzročene škode.

Otvoritev spomenika izbrisanim, 24. 10. 2023, Ljubljana, Slovenija. FOTO: Jože Suhadolnik/delo
Otvoritev spomenika izbrisanim, 24. 10. 2023, Ljubljana, Slovenija. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Slovenija je leta 2014 uvedla posebno odškodninsko shemo, potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji ugotovilo, da je država s svojim ravnanjem kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Obletnica izbrisa je pomemben opomnik na eno najtemnejših poglavij v zgodovini slovenske osamosvojitve ter na pomen varovanja človekovih pravic in pravne države. Izbrisani in nevladne organizacije še danes opozarjajo, da številni prizadeti kljub sprejetim ukrepom še vedno niso dobili popolnega pravnega in moralnega zadoščenja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij