Brez ročne košnje v strmih predelih ne gre (FOTO)

V Spodnji Savinjski dolini, na Zajčevi koči, pod impozantno stožčasto Krvavico, vsako leto potekajo tradicionalni Zajčevi dnevi. Glavni organizator je Planinsko društvo Tabor, ki skrbi za to pomembno postojanko, dvodnevno prireditev pa izpeljejo skupaj z domačo lovsko družino, organizatorico tradicionalne košnje, ter Društvom žena in deklet občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in s člani planinskega društva tudi za postrežbo.

Zvok brušenja kos

Mineva že 44 let, odkar so zagnani krajanke in krajani, zbrani v Planinskem društvu Tabor, začeli obnovo propadajoče Zajčeve domačije in prizadevanje kronali leta 1980 z odprtjem planinske postojanke na 750 metrih nadmorske višine, ki so ji nadeli ime po nekdanjem lastniku. Nekoč je tam ponosna stala majhna hribovska domačija, reklo se ji je Pr' Zajc. V spomin na nekdanji rod tam vsako leto pripravijo Zajčeve dneve, ki so preplet druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti košnje Šnepovega travnika, gozdne jase, ki je v neposredni bližini koče.

Kosci v postroju, preden so se odpravili do Šnepove košenice sredi gozda.

Anton Geržina je udeleženec vse od začetka.

Zajčevi dnevi so tudi letos najprej postregli s košnjo Šnepove košenice, ki nosi ime po nekdanjem lastniku, zdaj pa za jaso skrbi hribovska kmetija Zgornji Zaberložnik skupaj z lovci. Ob košnji udeležence preplavijo spomini na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos.

Pri opravilu je tudi tokrat sodelovalo lepo število koscev, ki so pokazali moč in spretnosti, brez katerih v strmih predelih tudi danes ne gre. Pred začetkom dela jim je taborski župan Marko Semprimožnik razdelil majice in poudaril pomen ohranjanja tradicije in običajev ter dodal: »Ta prireditev že dolgo ni samo obujanje tradicije, ampak gre predvsem za druženje občanov.«

Od 16 do 20 koscev

Kosci so se med napornim delom okrepili z osvežilnimi pijačami, na koncu je sledila kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnimi dobrotami, pozneje pa jih je pri koči čakal še okusen srnin golaž, za katerega so meso prispevali lovci, skuhali pa planinci z Jankom Kobaletom na čelu. Predsednik LD Tabor Bojan Šolinc nam je povedal, da so zelo veseli, da se tradicija ohranja.

Župan Marko Semprimožnik je poudaril pomen ohranjanja tradicije.

»Letošnja košnja je že 23. in prepričan sem, da bomo s takšnim veseljem in sodelovanjem s planinci in podeželskimi ženami to nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Sama košnja ne traja dolgo, le kakšne pol ure, odvisno od števila koscev. Teh je od 16 do 20, vsi pa znajo dobro vihteti kose in jih je zanimivo opazovati, kako se spopadajo s to strmo košenico,« je še poudaril Šolinc in dodal, da se dogodka redno udeležuje Anton Geržina.

»Košnje pri Šnep' se udeležujem že vse od začetka, saj sem tudi član LD Tabor, ki ohranja to tradicijo. Manjkal sem samo enkrat. Ta košnja me vedno spomni na Kisovarjevega fotra, ki mi je pred tridesetimi leti pokazal fotografijo, kako so kosili leta 1935 pod tako imenovano Sveto planino. Ta košnja pomeni ohranjanje tradicije in ni tekmovanje, ampak je revialnega značaja, imamo pa tudi enkratnega gospodarja Zgornjega Zaberložnika, ki poskrbi, da je druženje še prijetnejše,« še poudari Geržina.

Simona in Peter Zaberložnik skrbita za jaso.

Predsednik LD Tabor Bojan Šolinc

Že drugo leto zapovrstjo se je košnje z očetom udeležil tudi Tadej Turnšek, ki je bil daleč najmlajši, saj bo jeseni začel obiskovati šele tretji razred OŠ Tabor. »Prvič sem kosil z očetom že lani. Doma imamo kmetijo in sem se naučil kositi, koso pa mi zaenkrat brusi ata Tomaž, saj je zame to še malo težje in tudi nevarno opravilo. Sicer zelo rad pomagam pri vseh delih na kmetiji. V hlevu imamo kar nekaj krav in bikov in drugih živali, tako da z veseljem pomagam staršem kot tudi danes pri košnji te gozdne jase,« s ponosom pove Tadej. Svoje dodata glavna gospodarja, Simona in Peter Zaberložnik.

»Naša hribovska kmetija, imenovana Zgornji Zaberložnik, že vrsto let skrbi za to, da se gozdna jasa ne zaraste. Hkrati pa je vsakoletna košnja prijeten dogodek, ko se zberejo kosci in pokosijo košenico, midva pa poskrbiva, da niso žejni,« z nasmehom povesta zakonca in dodata, da imajo na kmetiji cikasto govedo, to je slovensko avtohtono pasmo, rdeče do kostanjevo rjave barve z belimi lisami, ki je vajeno muljenja trave na alpskih pašnikih, in tri bosanske plemenske konje, ki so v svetovnem merilu ogrožena pasma.

Gurmanski dogodek

Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, tudi letos ni manjkalo zajčjih oziroma kunčjih jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet občine Tabor s predsednico Matejo Kovačič na čelu. Široka ponudba jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Tako kot vedno pa so obiskovalci poleg zajčjih dobrot imeli na razpolago pestro ponudbo sladkih grižljajev, zlasti zavitkov z različnimi nadevi, od jabolčnega do borovničevega.

Zajčeva koča je že 44 let priljubljena planinska postojanka.

Marljive gospodinje so poskrbele za odlično kunčje meso.

Od koče vodi tudi priljubljena planinska pot na Krvavico (905 metrov), kjer živi sokol selec, redka ujeda, tam je tudi rastišče zimzelene in ogrožene iglaste tise, ki je v slovenskih gozdovih zelo redka. S Krvavico pa sta povezana tudi nesrečna ljubezen Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega ter grad Ojstrica, kjer naj bi bila Veronika umorjena. Po legendi pravijo, da Krvavica nosi ime zaradi rdečih, krvavih skalnih sten, prek katerih naj bi vrgli Veroniko. 

Zajčevi dnevi so priložnost za prijateljska in družinska srečanja.

Vsako leto je na meniju srnin golaž, ki se ga po opravljenem delu najedo tudi kosci.