POHOD
Brezbrižni pastirček ni razlil njokov
Društvo ljubiteljev vaške dediščine Vrhovlje 700 plus je organiziralo pohod, ki so ga naslovili s Ki so se r’zlili njoki?.
Odpri galerijo
Ogledali so si kamnolom ter številne kraške pojave.
Na zbornem mestu pred kulturnim domom v Dolu pri Vogljah je pohodnike nagovoril Miha Ravbar Vidmar, predsednik sicer maloštevilnega domačega društva, a zelo aktivnega pri raziskovanju in predstavljanju dediščine kraja. Tako so se tokrat pohodniki pod vodstvom domačina Draga Ravbarja - Joškovega podali na raziskovalni pohod okoli vasi Vrhovlje in po poteh, ki so služile vsakodnevnim opravilom vaščanov in mimoidočih.
Ob spremljavi anekdot in pripovedk so spoznavali krajevne zanimivosti in prigode ter si ogledali kulturno krajino v okolici vasi. V spremstvu organizatorjev so odkrivali, čemu naj bi se razlili njoki in kako je njihova zgodba povezana z življenjem vaščanov.
Vodja pohoda po nekaj več kot 6 km dolgi in nezahtevni poti, ki je trajal okrog 3 ure, je razkazal številne jave oz. kamnolome, ki so v preteklosti dajali kruh številnim domačinom. Ženske in otroci so kamnolomcem nosili kosila na delo. Nekoč neka ženska ni utegnila prinesti obeda svojemu možu, ki je opravljal težko delo. Zato je prosila pastirčka Dušana, naj nese merendo v kamnolom. Dušan pa je kanglico vrtel v roki. Opomnili so ga, da se bo kosilo tako razlilo.
On pa je dejal: »Mona, so se še kdaj njoki razlili?« Takih in podobnih zgodb iz težkega življenja Kraševcev, ki so se na skopi zemlji borili za preživetje, je še veliko. Pohodniki so šli mimo številnih kraških pojavov, kot so škraplje, žlebiči, škavne idr., pa tudi mimo pastirskih hišk, v katere so se pastirji in kamnoseki skrili ob neugodnih vremenskih razmerah, v zadnjem času pa se obnavljajo. Tako so eno od njih, kamnarsko veliko hiško, postavljeno leta 1889, že leta 2015 prestavili na drugo mesto in s tem zavarovali, da je ob širitvi kamnoloma sežanskega Marmorja ne bi porušili. Hiško sta na novo lokacijo ob vaški poti postavila mojstra kraške suhogradnje Boris Čok in Ivan Pavlin.
Splačalo se je povzpeti tudi na 470 metrov visok hrib Veliki Medvejk, ki leži na slovensko-italijanski meji in od koder je prelep razgled na bližnje in bolj oddaljene kraje, v lepem vremenu do Alp ali Gradeža. Medvejk je hrib, ki se vzpenja med Vrhovljami in italijanskim naseljem Fernetiči ter postaja vse bolj priljubljena izletniška točka, še zlasti ko so odprli državne meje. Na vrhu so ostanki vojaških objektov iz 2. sv. vojne, ko je bila tu postavljena protiletalska obramba Trsta za časa Kraljevine Italije. Tu sta bili topniška postojanka ter živina, tu so živeli tudi oficirji. Nekoč zaščiteno gradišče z obrambnim stolpom je vpisano v register kulturne dediščine. Z Medvejka je lep razgled na mega logistični center na površini 300 tisoč m2 v bližini Sežane.
Odkrivali so, čemu naj bi se razlili njoki in kako je njihova zgodba povezana s potmi in življenjem vaščanov Vrhovelj. FOTOGRAFIJI: Olga Knez
Ob spremljavi anekdot in pripovedk so spoznavali krajevne zanimivosti in prigode ter si ogledali kulturno krajino v okolici vasi. V spremstvu organizatorjev so odkrivali, čemu naj bi se razlili njoki in kako je njihova zgodba povezana z življenjem vaščanov.
Hiško so prestavili
Vodja pohoda po nekaj več kot 6 km dolgi in nezahtevni poti, ki je trajal okrog 3 ure, je razkazal številne jave oz. kamnolome, ki so v preteklosti dajali kruh številnim domačinom. Ženske in otroci so kamnolomcem nosili kosila na delo. Nekoč neka ženska ni utegnila prinesti obeda svojemu možu, ki je opravljal težko delo. Zato je prosila pastirčka Dušana, naj nese merendo v kamnolom. Dušan pa je kanglico vrtel v roki. Opomnili so ga, da se bo kosilo tako razlilo.
On pa je dejal: »Mona, so se še kdaj njoki razlili?« Takih in podobnih zgodb iz težkega življenja Kraševcev, ki so se na skopi zemlji borili za preživetje, je še veliko. Pohodniki so šli mimo številnih kraških pojavov, kot so škraplje, žlebiči, škavne idr., pa tudi mimo pastirskih hišk, v katere so se pastirji in kamnoseki skrili ob neugodnih vremenskih razmerah, v zadnjem času pa se obnavljajo. Tako so eno od njih, kamnarsko veliko hiško, postavljeno leta 1889, že leta 2015 prestavili na drugo mesto in s tem zavarovali, da je ob širitvi kamnoloma sežanskega Marmorja ne bi porušili. Hiško sta na novo lokacijo ob vaški poti postavila mojstra kraške suhogradnje Boris Čok in Ivan Pavlin.
Ob spremljavi anekdot in pripovedk so spoznavali krajevne zanimivosti in prigode ter si ogledali kulturno krajino v okolici vasi.
Splačalo se je povzpeti tudi na 470 metrov visok hrib Veliki Medvejk, ki leži na slovensko-italijanski meji in od koder je prelep razgled na bližnje in bolj oddaljene kraje, v lepem vremenu do Alp ali Gradeža. Medvejk je hrib, ki se vzpenja med Vrhovljami in italijanskim naseljem Fernetiči ter postaja vse bolj priljubljena izletniška točka, še zlasti ko so odprli državne meje. Na vrhu so ostanki vojaških objektov iz 2. sv. vojne, ko je bila tu postavljena protiletalska obramba Trsta za časa Kraljevine Italije. Tu sta bili topniška postojanka ter živina, tu so živeli tudi oficirji. Nekoč zaščiteno gradišče z obrambnim stolpom je vpisano v register kulturne dediščine. Z Medvejka je lep razgled na mega logistični center na površini 300 tisoč m2 v bližini Sežane.
