Brezjansko Marijo častijo tudi v Argentini (FOTO)

Zakrament svete birme, nekateri ga imenujejo tudi krščanska polnoletnost, zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo. S sprejemom svetega duha je birmanec pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje, kot je s polnoletnostjo vsak odrasel človek pripravljen odgovorno sprejemati posledice za svoja dejanja v družbi.

Po slovenskih župnijah so birme v tem obdobju v nekakšnem mirovanju, tako bo vse do velike noči, ko bo spet napočil čas za slovesnosti po župnijah in domovih. Nasprotno pa je birmovanje v teh dneh na vrhuncu v slovenskih skupnostih v Argentini, kjer je bil kot škof birmovalec močno aktiven tudi ljubljanski škof dr. Anton Jamnik, ki je rojake čez lužo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja, o čemer smo že poročali. Svoje vtise o srečanju z birmanci nam je ljubljanski naslednik apostolov sporočil še iz vroče južne Amerike, kjer se je udeležil dveh birm, v Lanusu in v Slovenski hiši, kjer je zakrament podelil 22 mladostnikom.

S prof. dr. Robertom Favalorom na večerji.  

»Obe slovesnosti sta bili skrbno pripravljeni, šlo je za lepo sodelovanje laikov in čudovito petje. V nagovoru sem birmance povabil, da so v novih družbenih razmerah, ko se vsaj na zunaj zdi, da se človek ne zmeni za Boga, žive priče Kristusa. Povabil sem jih, da svojo vero poglabljajo, da ostanejo iskalci božje bližine vse življenje ter da vedno znova povabijo Jezusa v svoje srce. Šepetanju svetega duha bodo lahko prisluhnili predvsem v trenutkih molitve, svete maše in obhajanju drugih zakramentov. Povabil sem jih, da v sodobni družbi vztrajajo v razumnosti in odgovornosti ter kritičnem in samostojnem razmisleku, s katerim bodo mogli odgovarjati na izzive sodobne družbe etičnega relativizma in virusa ugodja in udobja,« je misel, ki jo je poglobljeno predal birmancem, strnil škof Jamnik. Še posebno pa jim je položil na srce, da ohranjajo zavest korenin, iz katerih rastejo, svojo versko, kulturno in jezikovno identiteto.

»Ob tem je ključnega pomena, da ostajajo povezani v občestva, saj je prav to tisto, kar posebej mladim daje moč, da se veselijo življenja in da na tem svetu izpolnijo poslanstvo, za katero so bili poklicani.«

Prestolnica vere

Jure Komar nadaljuje delo svojega očeta, ob njem žena in škof.

Srečanja z mladimi pri škofu vedno naredijo globok vtis. Še posebno ko mu nasproti stojijo potomci slovenskih izseljencev. V skupnostih, razseljenih po svetu, še močneje tli ogenj domovinske pripadnosti; čeprav so si življenja ustvarili na tisoče kilometrov daleč, so vezi v njihovih dušah trdne, nacionalni naboj pa močan in goreč.

»Vsi Slovenci tukaj so zelo tesno povezani s Slovenijo. Veliko se jih v zadnjih letih vrača v Slovenijo, ker so ekonomske razmere tukaj zelo težke. Skoraj 100-odstotna inflacija. Navdušen sem bil nad mladimi, so polni energije in veselja. Zelo dobro poznajo Slovenijo in večina jih odlično govori slovensko, čeprav je to kar zahtevno, saj hodijo v argentinske šole.« Pri ohranjanju stikov s Slovenijo je poleg duhovnikov ključnega pomena Zedinjena Slovenija, krovna organizacija Slovencev v Argentini, katere predsednik je Jure Komar, sin velikega slovenskega filozofa, poliglota in buditelja Milana Komarja, častnega senatorja Univerze v Ljubljani, prej še Cerkve na Slovenskem, ki so ga pred 16 leti na njegovo željo pokopali na ljubljanskih Žalah. Njegov duh, prežet z idejo po ohranitvi slovenske entitete med izseljenci, živi še danes. Zato posebno je bilo doživetje, nadaljuje škof Jamnik, »srečanje z 99 let starim gospodom Kržišnikom, ki me je za prihodnje leto povabil, da skupaj praznujemo njegovo 100-letnico. Srečal sem se tudi s prof. dr. Robertom Favalorom, ki je eden najbolj poznanih srčnih kirurgov v Argentini in po svetu. Pred leti sem predaval na njegovem inštitutu oziroma medicinski fakulteti. Povabil me je na večerjo in sva jedla pravi asado.«

99-letni slavljenec ga je povabil na stoletnico ob letu osorej.

Kot je za slovenske vernike romanje na Brezje, Sveto goro ali na Ptuj vrhunec krščanskega pričevanja, je za Slovence v Argentini nekakšno simbolno pribežališče Lujan, osrednja Marijina božja pot, ki je tesno prepletena z brezjansko Marijo. Namreč, pod oltarjem lujanske Marije je podoba brezjanske Marije Pomagaj. Slovenci, povzame škof pogovor s tamkajšnjim rektorjem, radi romajo v Lujan.

»Enkrat na leto imajo vseslovensko romanje, ko se jih zbere zelo veliko. Ko izseljenci niso mogli ali smeli potovati v Slovenijo, je bil prav Lujan neke vrste nadomestilo za Brezje, prav zato ima podoba Marije Pomagaj še prav posebno povezovalno vlogo za tukaj živeče rojake.« Lujan stoji 70 kilometrov severozahodno od Buenos Airesa in je največje Marijino svetišče v Argentini. Mesto je znano kot prestolnica vere, k baziliki vsako leto roma več kot šest milijonov ljudi, mnogi celo peš iz prestolnice. Tamkajšnji Slovenci obisk zavetnice Argentine počastijo z množičnim obiskom v maju, ko se oblečejo tudi v narodne noše. Podobo Marije, ki jo je naslikal Marijan Koritnik in so jo na majskem romanju leta 1949 umestili v lujanski baziliki v zahvalo in srečno rešitev izpod komunizma, nosijo med procesijo pred baziliko. V svetišču je poleg argentinske in drugih zastav vseskozi razobešena tudi slovenska.