Brezplačna malica za vse osnovnošolce? »Lepa gesta, vendar ...«
V Sloveniji utegnejo vsi osnovnošolci dobiti brezplačno kosilo. V imenu 5000 državljanov je takšen predlog podalo pet tisoč državljanov (v njihovem imenu Inštitut 8. marec), zdaj pa je žogica pri poslancih, ki bodo odločali o spremembah zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani. Nobena poslanska skupina temu ne nasprotuje, so pa pomisleki pri osnovnih šolah, kjer bi to izvajali.
Na več različnih osnovnih šol širom po Sloveniji smo naslovili vprašanja, kaj si mislijo o tem predlogu in kje pri njih vidijo težave v njegovem izvajanju. Spodaj objavljamo njihove odgovore.
Tako je že bilo in bilo je ogromno odpadkov
Ravnateljica Osnovne šole Center – Novo mesto, Marta Pavlin, nam je v odgovoru zapisala: »Sicer podpiramo brezplačna kosila, vendar ne kar vsem po spisku. To je že bilo in smo imeli ogromno odpadkov. Sicer imamo zaradi prostorske stiske in umeščenosti šolske stavbe v jedro mesta že sedaj težave pri deljenju obrokov.«
Lepa gesta, vendar ...
»Skrb oziroma zagotovitev vsaj enega toplega obroka otroku dnevno s strani države je lepa gesta, vendar glede na odnos nekaterih otrok in staršev do brezplačnih obrokov posledično pomeni tudi ustvarjanje enormnih količin odpadne hrane,« izpostavlja Aleš Benko, ravnatelj Osnovne šole I Murska Sobota. Nadaljuje: »V osnovnih šolah imamo kar velik odstotek subvencioniranih kosil, ki so namenjena otrokom iz okolja z nižjim ekonomskim standardom oz. za otroke staršev z najnižjimi dohodki, ugotavljamo pa, da ti otroci občasno sploh ne prevzamejo obroka. Poleg tega se zelenjavnih prikuh in solat sploh ne dotaknejo, prisiliti pa jih seveda ne moremo. Če izhajamo iz tega, bi se tak odnos do brezplačnega obroka lahko zrcalil tudi ne nekatere ostale otroke.« Težavo vidi v doslednosti odjave obrokov: »Že sedaj prihaja do težav pri odjavi obrokov predvsem pri subvencionirani prehrani, saj morajo v primeru odsotnosti otroka in neodjavljenega obroka le-tega starši plačati sami. Z uveljavitvijo brezplačne prehrane za vse učence pa bi se po mojem mnenju število odjav drastično zmanjšalo tudi pri ostalih otrocih, kar pomeni več odpadne hrane.« Kot tudi drugi, tudi on izpostavlja še težave zaradi prostorskih zmožnosti: »En izmed kriterijev za izdelavo urnikov je tudi kapaciteta šolske jedilnice; če bi vsi otroci imeli kosilo v šoli, bi to (v trenutni situaciji) prostorsko in organizacijsko bilo nezmožno izvesti, posledično pa bi bilo potrebno okrepiti tudi kader v kuhinji in jedilnici.«
Večina šol ima pomisleke
Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev, je jasen: »Ob vseh drugih možnostih subvencioniranja za to ni potrebe. Šole ne razpolagamo niti z zadostnimi prostorskimi niti kadrovskimi kapacitetami.« Dodaja, da kaj takšnega v osnovnih šolah v naslednjih nekaj letih v 100 odstotkih zagotovo ni izvedljivo, zlasti če bo hkrati prepovedan outsourcing (ko storitev zagotavlja zunanji izvajalec). Po njegovih izkušnjah se vsaj dve tretjini, verjetneje celo tri četrtine ravnateljev in ravnateljic v celoti strinja z zgoraj zapisanim.
