SMC
Brglez se je pritožil na izključitev
Prepričan je, da je bil proces narobe izpeljan.
Odpri galerijo
Milan Brglez. FOTO: Jože Suhadolnik
LJUBLJANA – Nekdanji podpredsednik SMC in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez se je danes pisno pritožil na sklep izvršnega odbora SMC o njegovi izključitvi iz stranke, je za STA potrdil njegov predstavnik za stike z javnostjo. Brglez pričakuje, da bo nadzorni odbor stranke odpravil »procesno narobe izpeljan in vsebinsko netočen sklep o izključitvi«.
Če stranka temelji na pravu, mora odpraviti »nelegalne sklepe«, je Brglezov predstavnik odgovoril na vprašanje STA, ali Brglez namerava ostati v stranki. Potem sledi naslednja odločitev, je še dodal.
Po poročanju Kanala A pa se je Brglez za pritožbo na sklep odločil, ker po njegovo sklep nima pravne osnove in je nastal na številnih postopkovnih napakah. Brglez poleg tega tudi pričakuje, da bo nadzorni odbor SMC, ki po statutu stranke odloča o pritožbah, njegovi pritožbi ugodil in postopek izključitve razveljavil, je še poročal omenjeni medij.
Sicer pa v sklepu, ki ga je pridobil STA, piše, da se Brgleza izključi zaradi kršitve statuta in pravilnika o članstvu. Statut med drugim določa, da se člana izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom oziroma sprejetimi sklepi stranke. Pravilnik zajema vsebinsko podobno določbo kot statut.
V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je »pripravljen začasno prevzeti vodenje državnega zbora«, ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC Mira Cerarja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, Brglez od kandidature ni hotel odstopiti, saj da ga je Levica prosila, da bi bil njihov kandidat.
Poleg tega naj bi Brglez kršil tudi sklep izvršnega odbora stranke, da pogovore o mogočih koalicijah in povezovanjih vodi Cerar ob pomoči generalnega sekretarja Jožeta Artnaka ter sodelavcev, ki jih določi predsednik. Zaradi kršenja teh dveh sklepov odbora je bila SMC storjena »velika škoda ne le v postopku pogajanj, temveč tudi ugledu stranke pri potencialnih koalicijskih partnerjih in v javnosti«, med drugim piše v obrazložitvi.
V razpravi izvršnega odbora stranke 26. junija, po kateri so sprejeli sklep o izključitvi, je bilo slišati tudi očitke zaradi Brglezove želje po posebni funkciji. Podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič je tako opomnila, da je najprej izrazil željo biti vodja poslanske skupine, nato zunanji minister in nazadnje predsednik državnega zbora.
Predsednik strankinega odbora za javno upravo in lokalno samoupravo Nejc Brezovar je opozoril na »vmešavanje Brgleza« v delo ljubljanskega lokalnega odbora SMC. Erik Kopač, v stranki sicer zadolžen za področje varnosti, pa je opomnil na najavo Brgleza, da bo z lastno listo nastopil na evropskih volitvah.
Brglez je v odgovoru na seji izvršnega odbora zatrdil, da so bila njegova dejanja vedno v korist stranke in da je bil še zadnji zagovornik socialnoliberalne usmeritve stranke. Na očitke o pogovorih z Levico je navedel, da mu je Cerar sam dovolil, da se pogovarja z Levico, zato je to tudi storil.
Tako na seji izvršnega odbora kot tudi dan pozneje na novinarski konferenci je Brglez še ocenil, da je njegova izključitev iz stranke SMC zrežiran dogodek, že takrat pa je tudi opozoril, da postopek ni bil izpeljan v skladu s pravili. Pozneje je omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj.
Cerar je na drugi strani za medije zatrdil, da to ni v ničemer vplivalo na Brglezovo izključitev, pač pa to, da je »z izrecnim in s precej močnim nespoštovanjem odločitev izvršnega odbora oziroma nasploh organov stranke povzročil kar precejšnjo škodo naši stranki«. Že na izvršnem odboru pa je Cerar tudi pojasnil, da je Brglezu resda dal dovoljenje za pogovore z Levico, a ne v vlogi kandidata za predsednika državnega zbora, pač pa kot osebi, ki je Levici bliže in bi lahko pomagala pri oblikovanju levosredinske koalicije.
Če stranka temelji na pravu, mora odpraviti »nelegalne sklepe«, je Brglezov predstavnik odgovoril na vprašanje STA, ali Brglez namerava ostati v stranki. Potem sledi naslednja odločitev, je še dodal.
Po poročanju Kanala A pa se je Brglez za pritožbo na sklep odločil, ker po njegovo sklep nima pravne osnove in je nastal na številnih postopkovnih napakah. Brglez poleg tega tudi pričakuje, da bo nadzorni odbor SMC, ki po statutu stranke odloča o pritožbah, njegovi pritožbi ugodil in postopek izključitve razveljavil, je še poročal omenjeni medij.
Kaj očitajo Brglezu?
Sicer pa v sklepu, ki ga je pridobil STA, piše, da se Brgleza izključi zaradi kršitve statuta in pravilnika o članstvu. Statut med drugim določa, da se člana izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom oziroma sprejetimi sklepi stranke. Pravilnik zajema vsebinsko podobno določbo kot statut.
V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je »pripravljen začasno prevzeti vodenje državnega zbora«, ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC Mira Cerarja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, Brglez od kandidature ni hotel odstopiti, saj da ga je Levica prosila, da bi bil njihov kandidat.
Poleg tega naj bi Brglez kršil tudi sklep izvršnega odbora stranke, da pogovore o mogočih koalicijah in povezovanjih vodi Cerar ob pomoči generalnega sekretarja Jožeta Artnaka ter sodelavcev, ki jih določi predsednik. Zaradi kršenja teh dveh sklepov odbora je bila SMC storjena »velika škoda ne le v postopku pogajanj, temveč tudi ugledu stranke pri potencialnih koalicijskih partnerjih in v javnosti«, med drugim piše v obrazložitvi.
V razpravi izvršnega odbora stranke 26. junija, po kateri so sprejeli sklep o izključitvi, je bilo slišati tudi očitke zaradi Brglezove želje po posebni funkciji. Podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič je tako opomnila, da je najprej izrazil željo biti vodja poslanske skupine, nato zunanji minister in nazadnje predsednik državnega zbora.
Predsednik strankinega odbora za javno upravo in lokalno samoupravo Nejc Brezovar je opozoril na »vmešavanje Brgleza« v delo ljubljanskega lokalnega odbora SMC. Erik Kopač, v stranki sicer zadolžen za področje varnosti, pa je opomnil na najavo Brgleza, da bo z lastno listo nastopil na evropskih volitvah.
Brglez je v odgovoru na seji izvršnega odbora zatrdil, da so bila njegova dejanja vedno v korist stranke in da je bil še zadnji zagovornik socialnoliberalne usmeritve stranke. Na očitke o pogovorih z Levico je navedel, da mu je Cerar sam dovolil, da se pogovarja z Levico, zato je to tudi storil.
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
O svoji želji po kandidaturi za predsednika državnega zbora je povedal, da je s tem želel pomagati stranki, saj bi se kasneje s tega položaja umaknil in Cerarju omogočil, da postane predsednik državnega zbora, kar pa z imenovanjem Mateja Tonina na to funkcijo morda ne bo več mogoče. O očitku, da bi ustanovil svojo listo, pa je poudaril, da bi to storil le v primeru, če ne bi bil izvoljen v parlament.Tako na seji izvršnega odbora kot tudi dan pozneje na novinarski konferenci je Brglez še ocenil, da je njegova izključitev iz stranke SMC zrežiran dogodek, že takrat pa je tudi opozoril, da postopek ni bil izpeljan v skladu s pravili. Pozneje je omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj.
Cerar je na drugi strani za medije zatrdil, da to ni v ničemer vplivalo na Brglezovo izključitev, pač pa to, da je »z izrecnim in s precej močnim nespoštovanjem odločitev izvršnega odbora oziroma nasploh organov stranke povzročil kar precejšnjo škodo naši stranki«. Že na izvršnem odboru pa je Cerar tudi pojasnil, da je Brglezu resda dal dovoljenje za pogovore z Levico, a ne v vlogi kandidata za predsednika državnega zbora, pač pa kot osebi, ki je Levici bliže in bi lahko pomagala pri oblikovanju levosredinske koalicije.
