Brisanje napotnic: na koga zdaj s prstom kaže Nijz?
Izbrisani termini zdravstvenih storitev niso bili izbrisani zaradi napake v centralnem sistemu eNaročanja, pač pa zaradi napak pri izvajalcih, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). Kot so pojasnili za STA, se odpoved neizkoriščenih terminov izvaja še naprej, in sicer v skladu z zakonodajo in na zahtevo ministrstva za zdravje.
Na ministrstvu za zdravje so namreč z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida 19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se za odsotnost niso opravičili. Pri tem pa je bilo oškodovanih vsaj 5.977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, pregleda v prihodnosti tako še niso mogli udeležiti.
V skladu z zakonom o pacientovih pravicah napotnic se napotnica zaključi, termini zdravstvenih storitev pa odpovejo, če bolnik na termin ne pride in ga ne odpove. Bolnik se lahko na čakalni seznam za zdravstveno storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti znova uvrsti šele po poteku treh mesecev od termina, na katerem je bil neopravičeno odsoten, razen če izvajalec presodi, da taka omejitev ogroža zdravstveno stanje bolnika, so pojasnili na Nijz.
Ob tem poudarjajo, da je odgovornost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da ustrezno zaključujejo termine. Na voljo so tri možnosti: bolnik se je oglasil na termin, ki se označi kot izveden, bolnik se je pravočasno opravičil, pri čemer se termin odpove z razlogom za odpoved, v primeru opravičene odpovedi pa se lahko bolniku dodeli nov termin. »Če izvajalec izvede enega od teh treh ukrepov, ne bo prišlo do odpovedi termina in zaključevanja napotnice v centralnem sistemu eNaročanja,« pojasnjujejo na inštitutu.
Dodajajo, da ne gre za sistemsko napako v informacijskem sistemu, pač pa se navedbe o sistemski napaki nanašajo na sistemsko napako dejanskega stanja na področju reševanja čakalnih dob, tudi z vidika vzporednih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter točnosti in pravilnosti podatkov, ki jih izvajalci poročajo v sistem eNaročanje. »To so težave, ki jih skupaj z izvajalci in ministrstvom rešujemo s ciljem, da se to področje končno uredi,« poudarjajo na inštitutu.
Pri zaključevanju napotnic po preteku 30 dni po njihovih navedbah torej ne gre za sistemsko napako v informacijskem sistemu, pač pa za vprašanje o spoštovanju zakonskih predpisov ter pravilno beleženje in obdelavo podatkov pri izvajalcih.
Odpoved nerealiziranih terminov, na katere se bolnik ni oglasil in se po 30 dneh za odsotnost ni opravičil, zaključevanje pripadajočih napotnic in odpoved preostalih terminov na napotnici se v skladu z zakonodajo in na zahtevo ministrstva za zdravje izvajajo še naprej.
