BSF: o prihodnosti Evrope z vključenim zahodnim Balkanom

O prihodnosti Evrope je težko govoriti brez držav zahodnega Balkana znotraj EU. To je v strateškem interesu obeh strani, so ugotavljali udeleženci panela na temo širitve v okviru Blejskega strateškega foruma (BSF). A proces je treba pospešiti in začeti vsaj pogajanja s Tirano in Skopjem, je bil odločen albanski premier Edi Rama. Po uvodnem nagovoru predsednika Boruta Pahorja, ki se je prav tako zavzel za čimprejšnjo vključitev te regije v EU, se je razvnela še razprava med predsedniki vlad Albanije, Makedonije, Kosova in dveh članov predsedstva BiH ter premierjev Slovenije in Poljske, bolgarskega predsednika, visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH in evropskega komisarja za širitev.

Preverite še: 

Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da je vprašanje širitve EU tudi vprašanje prihodnosti Evrope. Ustanovni očetje EU niso govorili o vzhodu ali zahodu Evrope, ampak o svobodni Evropi, je poudaril in dodal, da bo njihova vizija izpolnjena šele s širitvijo EU na zahodni Balkan. Gre za strateško vprašanje, Slovenija pa bo med predsedovanjem Svetu EU naredila vse, da se naredijo koraki naprej glede širitve, je dejal Janša. Slovenija bo sicer v začetku oktobra gostila tudi vrh med EU in zahodnim Balkanom, današnja razprava v okviru BSF pa je že uvod v ta dogodek.

Tudi poljski premier Mateusz Morawiecki je podprl čimprejšnjo širitev na zahodni Balkan, ker je to v strateškem interesu EU. Treba je sprejeti družino z zahodnega Balkana, ne pa govoriti o daljnih sorodnikih in kako na tem prostoru svoje interese uresničujejo Turčija, Rusija ali Kitajska. Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je poudaril, da pri vprašanju širitve ne gre le za geografsko širitev, ampak je treba paziti tudi na politično, gospodarsko in tudi varnostno integracijo. In EU si tu ne sme privoščiti napake. Obenem pa mora biti tudi na strani zahodnega Balkana prepričanje, da je vredno iti skozi vse procese, ki so pogoj za članstvo.

Makedonski premier Zoran Zaev je ob tem dodal, da je EU družina, ki se ji želijo pridružiti, vendar na to še ni pripravljena. Rama je medtem odločno pozval EU, naj sprosti vsaj pogajanja o članstvu za njegovo državo in Severno Makedonijo. Ne gre za članstvo, ampak zgolj za začetek pogajanj, je dejal in pozval bolgarskega predsednika Rumena Radeva, naj omogoči pot za to.

Bolgarija namreč zaradi spora s šolskimi učbeniki ni dala zelene luči za začetek pogajanj za Severno Makedonijo, posledično pa stoji tudi pridružitveni proces za Albanijo. Radev je očitke zavrnil in poudaril, da je Bolgarija najbolj vneti zagovornik širitvenega procesa, a da hoče preprečiti, da bi se mladi učili sovraštva do drugih narodov, kar naj bi bil glavni problem makedonskih zgodovinskih učbenikov. Zavzel se je za spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, predvsem pa za dialog. Rama je po drugi strani poudaril, da v Albaniji in Severni Makedoniji ne iščejo dovoljenja, da bi bili Evropejci; to da so že. Poudaril je, da prihodnosti Evrope ni brez zahodnega Balkana znotraj EU. Glede na obravnavo obeh držav je celo menil, da se ustanovni očetje zdaj obračajo v grobu.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je podprl Ramo in širitveni proces do Tirane in Skopja označil za neuspeh EU. Opozoril je na besede srbskega predsednika Aleksandra Vučića dopoldne na Bledu, da ljudje v regiji izgubljajo zaupanje v EU. Schmidt se je zavzel, da bi prebivalcem držav Zahodnega Balkana lahko ponudili oprijemljive koristi EU, tudi svobodnejše potovanje. Na to je pred tem namignil tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je opozoril, da vsak tretji državljan držav zahodnega Balkana živi v eni od članic EU. Z vključitvijo regije v EU pa da bodo ti ljudje znova živeli v skupni entiteti.

Janša je medtem opozoril, da je za širitev pomembna predvsem politična volja. Ta sicer obstaja, a to ni dovolj; za širitev je namreč potrebno soglasje članic, je spomnil in napovedal, da bodo to razpravo nadaljevali tudi na oktobrskem vrhu.