Bučam z leti izginile luske

Danes, ko umirajo male kmetije, s tem pa tudi stari kmečki običaji in opravila, ki so jih ob svojem delu na polju opravljali ročno, se je vredno ustaviti ob pogledu na prizor, kakršnega smo uzrli na njivi ob Žerdinovi domačiji na Ptujski cesti. Skupina ljudi je ročno trebila buče.

Kot je znano, v današnjem času domala vsa kmečka opravila, pa recimo kmetijska opravila, opravljajo s stroji, ki dela opravijo hitro in natančno. Tudi način kmetovanja je drugačen, saj pridelke pridelujejo na velikih površinah, večina kot monokulturo. Se pa še najdejo taki, ki sadijo kulturne rastline, kot so buče, le za svojo potrebo. Med tistimi, ki so na njivi ročno trebili buče, je bil gospodar Franc Žerdin.

Ob opravilu nam je povedal veliko zanimivega. »Ker je ročno trebljenje buč zamudno, so pri takih delih vedno pomagali sosedi ali sorodniki. Tako tudi mi štirje to opravljamo sosedsko. Buč nikoli nismo sadili v večjih kompleksih. Največkrat smo jih sadili na robu njive ob posajeni koruzi, krompirju ali krmni pesi. Buče so se razrasle na 'vrati', kjer so imele dovolj sonca. Tedaj so bile drugačne sorte, saj so zrasle v debelino, imele pa so semena z luskinami, ki jih je bilo treba, preden so šla na 'oljovo', ročno luščiti. Ročno trebljenje buč je pomenilo tudi druženje, saj smo se lahko ob tem opravilu pogovarjali. Tedaj smo izpraznjene 'kopanje', rekli bi polovice iztrebljenih buč, pokladali živini in prašičem. To je bila nekaka popestritev prehranjevanja živali. Zanimivo je, da so semena v novejšem času brez luskin, tako da jih lahko, ko so suha, damo takoj v predelavo.«

Še veliko zanimivega smo izvedeli, ko smo obiskali delavce na njivi. Iztrebljena semena sušijo na posebnih lesah na soncu, tako da ne porabijo nobene energije. Kot sta povedala gospodinja Marjeta in gospodar Franc, sta oba upokojenca. Ker so starši kmetovali, tudi sama ne moreta iz kmečke kože. Redita še kravo in prašiče. Oboje pa krmita kot nekoč. Kravo poleti s sveže nakošeno travo, pozimi pa s posušenim senom in otavo. Zanimivo je, da še prašiče, ki jih redijo za domačo potrebo, krmijo s »tratnico« in mlado deteljo.

Semena za pripravo olja sušijo na soncu. Da gre hitreje, jih gospodar Franc občasno premeša.

Lahko bi dejali, da kmetujejo po bio metodi. Gospodinja Marjeta nam je še povedala, da so izdelki iz mleka njene krave, torej mleko, kislo mleko, skuta in drugi, boljši in okusnejši, ker jo krmijo brez silaže. Prav zato še vztrajata pri reji.