Buče za krožnik, koze in za noč čarovnic

Članice in člani Turističnega društva Barje so v soboto tradicionalno Jesensko tržnico na sejmišču ob Peruzzijevi cesti v Ljubljani kljub ukrepom uspešno izpeljali, a jim jo je nekoliko zagodlo neprijazno vreme. Obiskovalcev pa le ni odgnalo. Prihajali so, kupovali in pokušali, na primer slastne palačinke z različnimi namazi in sveže pečen kostanj ter razne sladkarije.

Marko Pogačnik z bučami in kozo Fotografije: Primož Hieng

Jesenska tržnica je združila pridelovalce z Ižanskega, ki na različne načine izkoriščajo plodno barjansko zemljo, ter nekaj rokodelcev in predstavnikov raznih društev. Tržnica je bila torej pisana, najbolj pa so izstopale buče, tiste, ki bodo končale na domačih krožnikih, in druge, ki jih bodo kupci izrezali za noč čarovnic.

Posebnost je bila čisto prava koza, ki jo je na sejem pripeljal Marko Jankovič z bližnjega Rudnika, ki se ob delu na kmetiji med drugim ukvarja s kozjerejo. »Imamo 19 molznic,« je povedal vodja Kozjereje Pr' Markot. »Molzemo na roke, dve uri zjutraj in dve uri zvečer. Mleko predelujemo v sir in kefir, izdelujemo tudi milo. V tem času imamo tudi buče, ki so namenjene za noč čarovnic in kozam za zimsko hrano. Buče imajo rade, le narezati jih moram. Imamo tudi prepelice, zato prodajamo sveža in vložena prepeličja jajca ter kurja jajca. Iz izabele skuhamo marmelado, imamo pa tudi domače žganje.«

Čeprav je bila letošnja čebelarska sezona izjemno slaba, je barjanskim ljubiteljem čebel uspelo pridobiti nekaj medu. Na Jesenski tržnici sta se predstavila Anita in Milan Ovca iz Črne vasi.

»Imamo tovornjak in še dve enoti za prevoz. Gremo tja, kjer je ugodna paša. Pri tem nam pomagajo čebelarji z določenega območja, ki nas obvestijo, kdaj lahko pripeljemo čebele. A to ni zastonj, saj moramo vse pošteno plačati. Žal se je tudi zgodilo, da smo čebele peljali na izlet in se brez medu vrnili domov,« je povedal Milan. Janko Marinč je profesor na srednji šoli v Kočevju, poučuje dijake lesarske smeri. »Sem velik ljubitelj lesa in dediščine kraja, tako da sem se tudi v zasebnem življenju znašel v pletarstvu in obdelavi lesa,« je razlagal, ko je obiskovalcem Jesenske tržnice pokazal, kako nastajajo njegove košarice.

Nevenka Šuštaršič z Iga je aranžerka in rokodelka.

»V Rokodelskem centru Ribnica sem končal triletno pletarsko šolo, v zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj pa sem pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic pletar. Ministrstvo za kulturo me je evidentiralo kot nosilca žive dediščine za pletarstvo. S svojimi izdelki in znanjem pogosto obiskujem sejme po Sloveniji in tujini, čeprav nas je covid-19 zelo prizadel. Tale prikaz je šele drugi letošnji nastop na javnem dogodku.«

Ustavili smo se tudi ob izdelkih iz ameriškega slamnika. Vse o tej zanimivi rastlini nam je povedala Anica Šolar, medtem ko je nosilka pridelave njena sestra Kerin Božica iz Bučerce pri Krškem s podjetjem Ehinaceja za vse. »Ameriški slamnik gojijo po vsem svetu, pri moji sestri ga gojijo že več kot 20 let, z nami pa živijo tudi čebelje družine. Čebele poskrbijo za kakovosten domači med, ameriški slamnik pa skrbno predelamo v različne končne izdelke. To so sirup, liker (sadjevec z ameriškim slamnikom) in destilat. Vendar pa se tu naša zgodba in ustvarjalnost ne končata – letos smo ustvarili nov, inovativni izdelek, kremni med z ameriškim slamnikom, v katerem smo združili naš odlični med in ameriški slamnik. Slamnik je hvaležna rastlina, poskrbeti pa je treba za okopavanje. Cvetove ročno nabiramo in jih predelamo.«

Jesen je tudi čas za sadjarje, čeprav jih je spomladanska pozeba kar precej prizadela. Kljub temu sta Tina Radoševič in Rajko Eržen povedala veliko o delu Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Jana Kovačič iz Sadjarsko-vrtnarskega društva J. E. Krek pa nam je zaupala nekaj prigod z nabiranja kostanja.