Bučno olje tudi za Avstralce

Te dni je proti daljni Avstraliji že 20. leto zapovrstjo odpotovalo bučno olje iz oljarne Šaruga z Melov pri Gornji Radgoni. V tem družinskem podjetju so izjemno zadovoljni, da tudi tam spodaj cenijo bučno olje, narejeno po receptih prednikov. A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih babic in dedkov nikakor ni dovolj.

»Za kakovostno bučno olje so potrebni tudi sodobna znanost, nadzorovana temperatura pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in ne nazadnje pravilno izbrane steklenice, ki obdržijo njegovo kakovost. S kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem dosežemo, da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilna vonj in barvo,« pravi Aleksander Šaruga.


Z Melov je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji krenil prvi kontingent bučnega olja. »Slovenski trg je majhen in tu ne dosežemo cene, kot si jo naš izdelek zasluži, zato smo se odločili za prodajo v Avstraliji. Gre za velik trg, kamor smo poslali približno 2000 litrov bučnega olja na leto, kar je za družinsko oljarno kar lepa količina,« nam je povedal Šaruga, ki ga še posebno veseli, da se za delo v oljarni zanimajo tudi vnuki.

Bučno olje je nedvomno prehrambna posebnost Štajerske, Prekmurja, nekaterih delov Avstrije in Hrvaške. Kot vsako tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride ter nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekatere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajejo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov so v bučnem olju A, A1, B6, C, D in E, od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice ter celo pomaga blažiti zgago. Spada med hranilno najbogatejša olja, esencialne maščobne kisline omega 3, ki jih vsebuje v visokem deležu, pa varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola.