PO 26 LETIH
Budimir bo do groba hvaležen Pahorju
Že 40 let živi v Sloveniji. Po 26 letih je dobil potni list.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Budimir Vuković, ki se je iz Črne gore v Slovenijo preselil že davnega leta 1978, je po 26 letih, ko je pristal med izbrisanimi, bil pa je še apatrid ali brezodomovinec, saj se je državljanstvu Črne gore odrekel že leta 1995, končno dobil začasno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji in s tem tudi uradni dokument. S sodbo upravnega sodišča so tako delno rešili težave 63-letnega Vukovića.
»Imam pasoš za tujce, ki mi omogoča bivanje v Sloveniji, vendar pa s tem papirjem še nimam urejenih nekaterih zadev, denimo nimam pravice do stalnega bivališča,« pravi Vuković. Po skoraj treh desetletjih je pridobil pravico do dela, vrnili pa so mu tudi vozniški izpit. Naj povemo, da se je preživljal tudi kot taksist, zadnja leta pa se preživlja s prodajo časopisa Kralji ulice. Za državljanstvo je prvič zaprosil po zakonu o državljanstvu, a so ga zavrnili, ker je leta 1991 za nekaj mesecev zapustil Slovenijo, ker je v Srbiji opravljal tečaj za pilota, nato pa še trikrat, a neuspešno. Leta 1993 so mu vzeli potni list.
Do statusa legalnega bivanja v Sloveniji je prišel v sodnem postopku na upravnem sodišču s pomočjo zagovornika Matevža Krivica, ki že leta opozarja na kršitve Slovenije. Sodišče je odločalo v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, na kar je Krivic večkrat opozarjal.
Že lani, ko smo v Slovenskih novicah predstavili zgodbo Budimirja Vukovića, je razlagal, da Slovenija ignorira sodbo evropskega sodišča, s katero je vsem državam v EU naložilo, da morajo države osebi, ki so ji deset let in več dovolile bivanje, izdati dovoljenje za bivanje.
»Gre za zahtevo na podlagi 8. člena konvencije o človekovih pravicah, ki priznava pravico do zasebnega in družinskega življenja, in to ne glede na to, ali je to v nasprotju z nacionalno zakonodajo,« je poudaril Krivic.
»Počasi gre na bolje, za kar bom do groba hvaležen predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se je zavzel za moj primer. Enako tudi predsednici Amnesty International Nataši Posel,« je hvaležen Vuković.
»Imam pasoš za tujce, ki mi omogoča bivanje v Sloveniji, vendar pa s tem papirjem še nimam urejenih nekaterih zadev, denimo nimam pravice do stalnega bivališča,« pravi Vuković. Po skoraj treh desetletjih je pridobil pravico do dela, vrnili pa so mu tudi vozniški izpit. Naj povemo, da se je preživljal tudi kot taksist, zadnja leta pa se preživlja s prodajo časopisa Kralji ulice. Za državljanstvo je prvič zaprosil po zakonu o državljanstvu, a so ga zavrnili, ker je leta 1991 za nekaj mesecev zapustil Slovenijo, ker je v Srbiji opravljal tečaj za pilota, nato pa še trikrat, a neuspešno. Leta 1993 so mu vzeli potni list.
26
let je bil izbrisan, brez državljanstva in domovine.
let je bil izbrisan, brez državljanstva in domovine.
Do statusa legalnega bivanja v Sloveniji je prišel v sodnem postopku na upravnem sodišču s pomočjo zagovornika Matevža Krivica, ki že leta opozarja na kršitve Slovenije. Sodišče je odločalo v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, na kar je Krivic večkrat opozarjal.
Že lani, ko smo v Slovenskih novicah predstavili zgodbo Budimirja Vukovića, je razlagal, da Slovenija ignorira sodbo evropskega sodišča, s katero je vsem državam v EU naložilo, da morajo države osebi, ki so ji deset let in več dovolile bivanje, izdati dovoljenje za bivanje.
Po skoraj treh desetletjih je pridobil pravico do dela, vrnili pa so mu tudi vozniški izpit.
»Gre za zahtevo na podlagi 8. člena konvencije o človekovih pravicah, ki priznava pravico do zasebnega in družinskega življenja, in to ne glede na to, ali je to v nasprotju z nacionalno zakonodajo,« je poudaril Krivic.
»Počasi gre na bolje, za kar bom do groba hvaležen predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se je zavzel za moj primer. Enako tudi predsednici Amnesty International Nataši Posel,« je hvaležen Vuković.