To dela burja: »Vsi obcestni jarki so je bili polni«
Burja je še danes del vsakdana na Primorskem. »Veter oziroma burja je v Vipavski dolini stalno prisotna. V zadnjem obdobju pa opažamo, da se pojavnost burje povečuje tudi v času vegetacije. S klimatskimi spremembami se ta problematika le še stopnjuje. V prihodnje se ji ne bomo izognili, zato je seveda smiselno zastaviti konkretne ukrepe, ki bodo na dolgi rok prinašali učinke. Ne moremo mimo dejstva, da bo zaradi vse večjih podnebnih sprememb zelo verjetno prihajalo tudi do vedno močnejših ekstremnih vremenskih pojavov, še zlasti zelo visokih temperatur in daljših sušnih obdobij. Burje, visokih poletnih temperatur in daljših sušnih obdobij pa ne moremo preprečiti. Lahko pa na osnovi znanja in izkušenj prednikov ter modernih dognanj s premišljenimi ukrepi te razdiralne vplive ekstremnih vremenskih pojavov na kmetijske površine omilimo. Eden od takih ukrepov je osnovanje protivetrnih pasov,« nam je povedal Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve občine Ajdovščina.
Kar 23 kilometrov pasov
Omenjena občina je le ena od teh, ki se nadeja pozitivne rešitve vloge in pridobitve sredstev, ki jih je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od 8. decembra 2023 do 29. marca 2024 je bil namreč odprt prvi javni razpis za naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev. Na voljo je milijon evrov nepovratnih sredstev za naložbe v vzpostavitev protivetrne zaščite s ciljem zmanjšanja posledic vetrne erozije, prilagajanja podnebnim spremembam in krepitve biotske raznovrstnosti.
»Prijavili smo se kot občina, s pridobljenimi sredstvi pa nameravamo znova zasaditi protivetrne pasove (23,1 kilometra), predvideno je tudi njihovo vzdrževanje, še zlasti v prvih letih po zasaditvi,« je potrdil Furlan.
Posledice burje na kmetijskih površinah so vidne že danes, zlasti pri odnašanju prsti, poškodbah na trajnih nasadih, poleganju žit, posledice so tudi pri prilagajanju časa in načinu obdelave tal. »Eden izmed ukrepov je prilagajanje obdelave tal na način, da je površina zemljišč pokrita z vegetacijo. Pomemben ukrep je še zasajevanje protivetrnih pasov, ki zemljišča ščitijo predvsem v času vegetacije, ne zgolj prsti (proti odnašanju), ampak tudi kulturne rastline, pri čemer so najpomembnejši trajni nasadi,« je govoril o pomenu pasov vetrne zaščite.
20–30 % večji bo hektarski donos zaradi protivetrne zaščite.
150.000 dreves in grmovnic bodo zasadili v občini Ajdovščina.
6500 sadik na hektar bo znašala gostota zasaditve.
Protivetrni pasovi po besedah strokovnjakov varujejo rodovitno prst pred burjo in preprečujejo čezmerno izhlapevanje vode z odprtih kmetijskih površin. To so ljudje vedeli že v preteklosti, kljub temu pa so mejice marsikje v Vipavski dolini že skoraj izginile zaradi neprimernih posegov.
Težko leto 2012
»Pri nas je burja glavni dejavnik, ki odnaša rodovitno zemljo. Najhuje je bilo leta 2012, ko je odnesla okoli 10.000 kubičnih metrov zemlje. Vsi obcestni jarki so je bili polni, kmetje pa so jo kopali in vozili nazaj na polja,« se težav spominja tudi Bogdan Slokar iz Lokavca pri Ajdovščini.
Vsi obcestni jarki so je bili polni, kmetje pa so jo kopali in vozili nazaj na polja.
Pri Slokarjevih premorejo največji sadovnjak v Vipavski dolini, po novem imajo kar 800 češnjevih dreves. »Z ukrepi in zasaditvijo zamujamo od 10 do 15 let. Vesel sem, ker se bo zdaj to zgodilo. Prav to rastje bo namreč znalo zadržati vodo, kar je v teh časih, ko gremo iz enega ekstrema v drugega, zelo pomembno. V novo posajeni vegetaciji bodo svoj mir in življenjski prostor našle tudi živali: zajci, fazani in jerebice. Želeli bi, da se spet vzpostavi ta naravni krog, ki je bil prekinjen.«
Slokar tudi upa, da bodo kmetje razumeli pomen protivetrne zaščite in ne bodo trmoglavili pri odstopu zemlje, kjer bodo posadili drevesa in grmovnice; vse pa bodo sorte, ki so na tem koncu avtohtone, predvsem pa odporne.
