Butarice izdeluje že od mladih nog

V Sloveniji ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi nosili k blagoslovu butaric ali spomladanskega zelenja. V nekaterih vaseh ga še danes pripravljajo doma, ne nazadnje so včasih – in gotovo marsikje še danes – fantje med seboj tekmovali, kdo bo v cerkev prinesel najlepšo in najvišjo butaro.

Na Zgornjem Brniku izdeluje Ivan Kropivnik velikonočne butarice že od otroških let po starem načinu. V vsaki so leskove palice, beka za vezavo palic, bršljan, pušpan, resje, brinje in oljka, včasih pa so nanjo navezali tudi jabolka in pomaranče. Letos jih je zaradi pandemije, ki mu je prekrižala številne načrte, naredil le nekaj, zraven pa še raglje za sorodnike. Posebno sta se butaric razveselila pravnuka Leon in pravnukinja Žana.

Z ragljami otroci od velikega četrtka do velike sobote opoldne, ko so cerkveni zvonovi zavezani, ragljajo. Leta 2008 je Ivan s pomočjo gasilcev z Zgornjega Brnika za cvetno nedeljo izdelal butaro, ki je bila dolga kar 15,20 metra, k blagoslovitvi v župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Cerklje pa jo je neslo deset krepkih mož.

Sicer pa Ivan Kropivnik tudi zelo rad slika in je član Društva Likovnikov Cerklje, pred leti je imel prvo samostojno slikarsko razstavo v tamkajšnji galeriji Petrovčeve hiše. Izstopal je portret njegove pokojne mame Angele, za katerega je povedal: »Večkrat sem si želel, da bi se mama Angela vsaj na kratko vrnila. Uspelo mi jo je naslikati tako, da je spet tu pred menoj.« Rad tudi rezbari, vžiga v les razne motive, poslikava panjske končnice, izdeluje jaslice iz lesa, gline in keramase. Dobro mu gre od rok tudi pletenje košar, prav zdaj eno izdeluje pravnukinji Žani, da bo nesla jedi k velikonočnemu žegnu.

Ob tem je že 16 let član folklorne skupine Kulturnega društva Folklora Cerklje, sodeluje pa tudi v dramski skupini s skeči. Kot še dodaja: »Rad sem v družbi ljudi in veliko mi pomeni, da ohranjamo slovensko tradicijo.«