ČUDA NARAVE

Čadrška jelka je stara 6560 let. Iz dragocenega lesa zdaj kanijo narediti kos pohištva ali inštrument

Pred letom so v Čadrgu med obnovo kalov našli več debel. Pri enem od teh so ugotovili, da gre za prastaro drevo.
Fotografija: Izkopana iz ilovice FOTO: Jani in Gorazd Kutin
Odpri galerijo
Izkopana iz ilovice FOTO: Jani in Gorazd Kutin

Znanstveniki velške univerze v Aberystwythu so leta 2019 pri slapovih Kalambo v Afriki nadaljevali izkopavanja, ki so jih začeli že leta 2006. Potem so na bregu istoimenske reke ne meji med Zambijo in Tanzanijo odkrili ostanke doslej najstarejše znane lesene konstrukcije na svetu, nastale še pred vzponom sodobnega človeka.

Preprosta struktura, izdelana iz dveh hlodov, je bila morda del sprehajalne poti ali pa ploščadi za človeške prednike, ki so živeli ob reki Kalambo, pozor, pred skoraj 500.000 leti. Znanstveniki so strukturo datirali na vsaj 476.000 let, Homo sapiens pa se je pojavil pred približno 300.000 leti. Lesena struktura je bila najbrž, kot pravijo, delo našega predhodnika, imenovanega Homo heidelbergensis.

O tej najstarejši leseni strukturi vseh časov so se mediji razpisali šele septembra lani oziroma v času, ko se je začelo razpletati nekaj pomembnega – tudi za Slovenijo. Približno v tistem času so namreč na Dunaj pripeljali vzorec izjemno stare jelke, ki sta jo pri obnovi kalov v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. V ilovnatih plasteh kala sta namreč odkrila šest zakopanih hlodov jelk.

Izkop enega od debel FOTO: Jani in Gorazd Kutin
Izkop enega od debel FOTO: Jani in Gorazd Kutin

Tam ne rastejo več

Februarja bo minilo leto dni od presenetljivega odkritja teh debel. Naravovarstveni nadzornik Gorazd Kutin je o najdbi takole povedal: »Vse se je začelo v okviru projekta VrH Julijcev, ki ga izvajajo v Triglavskem narodnem parku za izboljšanje habitatnih tipov. Del projekta je bila tudi obnova 15 kalov, od katerih sta dva na območju Čadrga. Na začetku lanskega leta smo se zato lotili čiščenja kala v bližnjem gozdičku, kopali približno meter in pol globoko, odstranjevali stare usedline, listje in veje, tedaj pa naleteli na stara debla ...«

Po strukturi lesa so določili, da gre za jelko, potem pa tudi pomislili, da bi lahko bila starejša – prav zaradi tega, ker v Čadrgu te vrste dreves že kakih dvesto let ni več. »Je pa znano, da so v preteklosti tu rasle, saj je najstarejša skrinja, ki jo hranijo v Tolminskem muzeju, stara okoli 300 let in izdelana v Čadrgu prav iz lesa tega drevesa,« je dejal Gorazd Kutin.

Čeprav sta z bratom Janijem, kmetovalcem, sirarjem, glasbenikom in prav tako izjemnim mojstrom v obdelovanju lesa, sklepala, da je najbrž res stara, a ne tako zelo. Sklepata, da jih je podrl vetrolom.

Iz Ljubljane na Dunaj

O najdbi sta obvestila oddelek za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti in preverila, ali obstaja možnost datacije. Dobila sta navodila, kako velike vzorce naj pripravita in kako naj jih shranita, da bi se čim bolj ohranili. Pripravila sta torej kolute, jih dostavila v Ljubljano in čakala.

Obnovljeni kal, kjer je bilo izkopano tudi deblo 6560 let stare jelke. FOTO: Jani in Gorazd Kutin
Obnovljeni kal, kjer je bilo izkopano tudi deblo 6560 let stare jelke. FOTO: Jani in Gorazd Kutin

Po štirih mesecih sta dobila odgovor, v katerem sta izvedela, da gre res za jelko, natančneje navadno jelko (Abies alba), ker pa v Ljubljani niso mogli določiti starosti, saj imajo za primerjavo na voljo zgolj rezultate za približno 2100 let nazaj, so predlagali, da bi bilo treba za datiranje izvesti radiokarbonsko analizo C14.

In res: iz enega koluta so vzeli vzorec ter ga poslali na Dunaj, v laboratorij Vera. Spet je trajalo štiri mesece in na začetku lanskega decembra so končno le prispeli rezultati, ti pa so sporočali, da je jelka iz Čadrga rasla okoli leta 4500 pred našim štetjem; datacija je razkrila, da je les star kar okoli 6560 let. Iz dragocenega lesa zdaj kanijo narediti kos pohištva ali pa presunljiv glasbeni inštrument.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije