V BRAILLOVI PISAVI
Cankarjev kip berejo slepi
Ob obletnici pisateljevega rojstva so v petek na Vrhniki odkrili relief z besedilom v braillovi pisavi.
Odpri galerijo
VRHNIKA – Minuli petek zvečer, ob 143. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja, je bil njegov klanec spet poln Vrhničanov. Pri vhodu v spominsko hišo so namreč odkrili monumentalni relief z njegovimi večplastni podobami in z besedilom v braillovi pisavi oziroma z velikimi tiskanimi črkami. Lions klub Vrhnika - Notranjska ga je namenil slepim in slabovidnim.
Kip, ki ga bodo slepi lahko tako rekoč prebrali, je ustvaril akademski kipar mag. Bojan Mavsar, Cankarjev sosed s klanca. To je še ena od mnogih kiparjevih upodobitev vrhniškega pisatelja. Mavsar se z njim srečuje tako ali drugače že več kot 18 let, ga upodablja in razmišlja naprej. Leta 2016 je nasproti njegove hiše Na klancu, ki se spogleduje s Cankarjevo spominsko hišo, postavil velik lesen ribežen s pisateljevo podobo, maja lani pa je prebivalce klanca in tistih hiš, kjer so Cankarjevi po požaru hiše živeli, obdaril s prav posebnimi vogalniki.
Pol ure pred odkritjem je livarski mojster Borut Kamšek iz podjetja Livartis iz Volavelj, ki je tudi tokrat odlično opravil svoje delo, še zadnjič pregledal relief in ga temeljito očistil, da je zasijal v vsej lepoti. Najprej je spregovoril vrhniški župan Daniel Cukjati: »Vesel sem, da smo se zbrali pred Cankarjevo rojstno hišo. Čeprav je bil Ivan Cankar nizke rasti in je izhajal iz majhne hiše, je opus, ki ga je zapustil nam Slovencem, ogromen. Vesel sem, da to njegovo delo spoznavamo in da ga vedno bolj cenimo in da smo na njegovo delo tako ponosni, da se samoiniciativno odločate in mu izkazujete vso čast. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Lions klubu Vrhnika - Notranjska, ki je na svojo pobudo občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika predstavil idejo o postavitvi reliefa za slepe. Dokler bo v nas živela zavest, da je Ivan Cankar velik in pomemben ter da živi med nami, se ne smemo bati za razvoj naše kulture.«
Luj Šprohar, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih, je povedal, da je počaščen, ker je lahko del te prireditve, ki ponazarja obletnico rojstnega dne našega velikega umetnika Ivana Cankarja: »Čeprav je bil, kot smo slišali, bolj nizek, je bil velik človek. Bil je tudi velik Slovenec. V 42 letih življenja napisati 25 knjig in kup dram pa toliko drugih lepih črtic je poseben dosežek, s tem pa smo slovensko literaturo spravili na evropsko raven, in to čisto na vrh.
Ko sta vrhniški župan Daniel Cukjati in kipar Bojan Mavsar odstranila zeleno zaveso, se je Luj Šprohar s konicami prstov lotil branja Cankarjevega življenjepisa v braillovi pisavi. S prsti je lahko zaznal tudi njegov obraz in celo posmrtno masko.
Erotika v Vatikanu
Kip, ki ga bodo slepi lahko tako rekoč prebrali, je ustvaril akademski kipar mag. Bojan Mavsar, Cankarjev sosed s klanca. To je še ena od mnogih kiparjevih upodobitev vrhniškega pisatelja. Mavsar se z njim srečuje tako ali drugače že več kot 18 let, ga upodablja in razmišlja naprej. Leta 2016 je nasproti njegove hiše Na klancu, ki se spogleduje s Cankarjevo spominsko hišo, postavil velik lesen ribežen s pisateljevo podobo, maja lani pa je prebivalce klanca in tistih hiš, kjer so Cankarjevi po požaru hiše živeli, obdaril s prav posebnimi vogalniki.
»Cankarja sem že leta 2004 upodobil v sto slikah in je kot sosed že takrat načel moje umetniško razmišljanje,« pravi vrhniški kipar. »Med drugim sem za ponatis Cankarjeve Erotike pripravil slike, prave ponazoritve pesmi. Prišlo je celo do neslutene zgodovinske spremembe. Zakaj? Ko je prišel kardinal Franc Rode na Vrhniko, sem županu ponudil, da mu podari tako oblikovano in natisnjeno ter vezano Erotiko. Ta je darilo sprejel in po 116 letih je Cankarjeva Erotika zdaj v Vatikanu.«
Bojan Mavsar, tudi sicer član vrhniškega lions kluba, se je lani lotil še Cankarjeve upodobitve, ki jo je namenil slepim in slabovidnim: »Naše poslanstvo so slepi in slabovidni. S svojimi zamislimi sem v našem lions klubu prišel tako daleč, da smo se letos odločili, da nekaj naredimo za slepe. Ker sem kipar, se mi je porodila ideja, da naredimo kiparski objekt, točneje kip Ivana Cankarja, ki ga bodo slepi lahko otipali, zraven pa v braillovi pisavi prebrali njegov življenjepis. To pomoč slepim in slabovidnim smo želeli trajno vnesti v prostor kot umetniški izdelek.«
Nizke rasti, a velik človek
Pol ure pred odkritjem je livarski mojster Borut Kamšek iz podjetja Livartis iz Volavelj, ki je tudi tokrat odlično opravil svoje delo, še zadnjič pregledal relief in ga temeljito očistil, da je zasijal v vsej lepoti. Najprej je spregovoril vrhniški župan Daniel Cukjati: »Vesel sem, da smo se zbrali pred Cankarjevo rojstno hišo. Čeprav je bil Ivan Cankar nizke rasti in je izhajal iz majhne hiše, je opus, ki ga je zapustil nam Slovencem, ogromen. Vesel sem, da to njegovo delo spoznavamo in da ga vedno bolj cenimo in da smo na njegovo delo tako ponosni, da se samoiniciativno odločate in mu izkazujete vso čast. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Lions klubu Vrhnika - Notranjska, ki je na svojo pobudo občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika predstavil idejo o postavitvi reliefa za slepe. Dokler bo v nas živela zavest, da je Ivan Cankar velik in pomemben ter da živi med nami, se ne smemo bati za razvoj naše kulture.«
Predsednik Lions kluba Vrhnika Rasto Stok je povedal, da si je njihov klub lani zadal nalogo, da 100. obletnico smrti pesnika in pisatelja Ivana Cankarja počasti z njegovo vizualizacijo za slepe in jo opremi z življenjepisom v braillovi pisavi. »V klubu imamo srečo in čast, da v naših vrstah deluje akademski kipar mag. Bojan Mavsar,« je dejal Stok. »Z umetniškim entuziazmom, znanjem in veliko energije mu je uspelo ustvariti kip za slepe in slabovidne. Nastalo je umetniško delo, ki ni samo enkratna dobrodelna akcija, temveč trajno in unikatno delo, ki mu težko najdemo primerjavo.«
Pisala je Cankarju
Luj Šprohar, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih, je povedal, da je počaščen, ker je lahko del te prireditve, ki ponazarja obletnico rojstnega dne našega velikega umetnika Ivana Cankarja: »Čeprav je bil, kot smo slišali, bolj nizek, je bil velik človek. Bil je tudi velik Slovenec. V 42 letih življenja napisati 25 knjig in kup dram pa toliko drugih lepih črtic je poseben dosežek, s tem pa smo slovensko literaturo spravili na evropsko raven, in to čisto na vrh.
Cankar je poleg Prešerna zagotovo zaslužen za to. V zvezi s slepimi pa bi povedal, da je gospa Minka Skaberne, ki je takrat vodila prepisovalni krožek knjig v braillovo pisavo, dosegla, da so tudi slepi doživeli Cankarjevo besedo. Ivanu Cankarju je pisala, ali dovoli, da se nekaj njegovih knjig prepiše v pisavo za slepe. S pismom ji je čez kakšen mesec odgovoril, da je počaščen in da to lahko naredijo, predvsem pa, da bo vesel, da bodo lahko tudi slepi brali njegova dela. V svoji fonoteki imamo tako rekoč vsa njegova najpomembnejša dela, tako da jih lahko slepi berejo.«
2004. je Mavsar upodobil Cankarja v sto slikah.
Ko sta vrhniški župan Daniel Cukjati in kipar Bojan Mavsar odstranila zeleno zaveso, se je Luj Šprohar s konicami prstov lotil branja Cankarjevega življenjepisa v braillovi pisavi. S prsti je lahko zaznal tudi njegov obraz in celo posmrtno masko.