PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA
Carjevič leta je Franc Rupret
V Kozjanskem parku ima najlepše urejen travniški sadovnjak.
Odpri galerijo
Na prestolu kot carjevič 2021 FOTOgrafije: Kozjanski Park
Na že 22. prazniku kozjanskega jabolka so podelili carjeviča, posebno prestižno nagrado, najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Naziv v Kozjanskem parku podeljujejo že 13 let.
Kot nam je povedal mag. Adrijan Černelč, strokovnjak za stare sadovnjake, so letos ocenjevali 13 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je zbral sadjar Franc Rupret iz Kozjega in si tako prislužil naziv carjevič leta 2021.
Franc z družino obdeluje sadni vrt v Kozjem ter travniška sadovnjaka na Zgornjih Zdolah in Klakah. Slednji je na kmetiji, ki sta jo podedovali žena in njena sestra.
»Gre za tradicionalno kmetijo v osrčju Kozjanskega, kjer sadovnjak in sadna drevesa večinoma obkrožajo kmetijo. Ohranili so številna mogočna sadna drevesa, med katerimi prevladujejo jablane, slive in lupinarji. Na tem območju so številne absolutne sadjarske lege, ki so jih lastniki že v preteklosti uporabili za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja. Večina kmetijskih zemljišč je z bogato prstjo, na nagnjenih kmetijskih zemljiščih in na odprtih legah, kjer sadno drevje le redko pozebe,« nam je Černelč na kratko predstavil Rupretove sadovnjake. Narava in sadna drevesa ga navdušujejo že od otroštva. V preteklosti je znanje o oskrbi sadnih dreves najprej pridobival od svojih in ženinih staršev ter samostojno in, kot pravi, včasih naredil tudi kakšno napako. Pred več kot desetletjem se je aktivno vključil v oživljanje travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku. Udeležil se je tečaja za sadjarske mojstre ter vsakoletnih prikazov rezi in oskrbe visokodebelnih sadnih dreves, s katerimi je svoje znanje še poglobil in nadgradil.
Poudarja, da pri ocenjevanju za naziv carjeviča ni imel velike vloge samo starejši travniški sadovnjak okoli domačije, ampak sadovnjak na Zgornjih Zdolah, ki ga je Franci zasadil z visokodebelnimi drevesi, ki jih je sam vzgojil. Sadovnjaka sta vrstno zelo pestra, v njiju najdemo številne tradicionalne sorte. Sadna drevesa z dupli in drevesni očaki pa imajo pomembno vlogo v biotski pestrosti krajine.
Kot nam je povedal mag. Adrijan Černelč, strokovnjak za stare sadovnjake, so letos ocenjevali 13 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je zbral sadjar Franc Rupret iz Kozjega in si tako prislužil naziv carjevič leta 2021.
Redke pozebe
Franc z družino obdeluje sadni vrt v Kozjem ter travniška sadovnjaka na Zgornjih Zdolah in Klakah. Slednji je na kmetiji, ki sta jo podedovali žena in njena sestra.
Pri podelitvi so bili zraven tudi župani in ministri.
»Gre za tradicionalno kmetijo v osrčju Kozjanskega, kjer sadovnjak in sadna drevesa večinoma obkrožajo kmetijo. Ohranili so številna mogočna sadna drevesa, med katerimi prevladujejo jablane, slive in lupinarji. Na tem območju so številne absolutne sadjarske lege, ki so jih lastniki že v preteklosti uporabili za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja. Večina kmetijskih zemljišč je z bogato prstjo, na nagnjenih kmetijskih zemljiščih in na odprtih legah, kjer sadno drevje le redko pozebe,« nam je Černelč na kratko predstavil Rupretove sadovnjake. Narava in sadna drevesa ga navdušujejo že od otroštva. V preteklosti je znanje o oskrbi sadnih dreves najprej pridobival od svojih in ženinih staršev ter samostojno in, kot pravi, včasih naredil tudi kakšno napako. Pred več kot desetletjem se je aktivno vključil v oživljanje travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku. Udeležil se je tečaja za sadjarske mojstre ter vsakoletnih prikazov rezi in oskrbe visokodebelnih sadnih dreves, s katerimi je svoje znanje še poglobil in nadgradil.
Pred več kot desetletjem se je aktivno vključil v oživljanje travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku.
Poudarja, da pri ocenjevanju za naziv carjeviča ni imel velike vloge samo starejši travniški sadovnjak okoli domačije, ampak sadovnjak na Zgornjih Zdolah, ki ga je Franci zasadil z visokodebelnimi drevesi, ki jih je sam vzgojil. Sadovnjaka sta vrstno zelo pestra, v njiju najdemo številne tradicionalne sorte. Sadna drevesa z dupli in drevesni očaki pa imajo pomembno vlogo v biotski pestrosti krajine.
