Carjevič leta z vrha Griča
Javni zavod Kozjanski park je naziv carjevič leta podelil že šestnajstič; prejme ga najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka za trud in vzdrževanje visokodebelnih sadnih dreves na območju Kozjanskega regijskega parka.
Prav jabolka iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka so postavljena v središče dogajanja vsakoletne prireditve Kozjansko jabolko. Letošnja je bila že 25. po vrsti. »Jabolko je simbol varovanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. Večplastnost prireditve in številne multiplikativne učinke povzame tudi naš slogan, da je v Kozjanskem parku jabolko več kot sadež,« je povedal Adrijan Černelč iz zavoda Kozjanski park, kjer so letos znova ocenjevali 14 lastnikov travniških sadovnjakov.
Največje število točk je zbral sadjar Franc Vrenko iz Vrenske Gorce in postal carjevič leta 2024. Pri tem so imela velik pomen prav njegova sadna drevesa z dupli in drevesni očaki, ki imajo pomembno lego v prostoru in pomagajo tudi kmetijske objekte vključiti v krajino. V delu sadovnjaka, kjer ni dupel, je Franc uredil še gnezdilnice za ptice.
Skoraj vsako leto s sadnimi drevesi dopolnjuje sadovnjak, ki obkroža njegovo kmetijo in kmetijska zemljišča.
Nov travniški sadovnjak
»Franc z družino gospodari na kmetiji na območju Griča pri Vrenski Gorci, s katero so usmerjeni v sadjarsko, vinogradniško in živinorejsko pridelavo. Kmetijska zemljišča ležijo na okoli 300 metrih nadmorske višine, kjer dobro uspevajo različne vrste sadnega drevja. To je območje, kot radi rečemo, z absolutnimi sadjarskimi legami, ki so jih lastniki že v preteklosti uporabljali za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja. Tega se je Franc dobro zavedal že pred več kot dvema desetletjema,« je še dodal Černelč o letošnjem dobitniku naziva, ki je na vrhu Griča, kjer ima kmetijska zemljišča, nagnjena proti dolini Gruske, prav zaradi odmirajočih sadnih dreves in vinske trte uredil nov travniški sadovnjak.
Predvsem je želel ohraniti avtohtone in tradicionalne kozjanske sorte sadja, ki so jih že od nekdaj imeli na kmetiji. Skoraj vsako leto s sadnimi drevesi dopolnjuje sadovnjak, ki obkroža njegovo kmetijo in kmetijska zemljišča. Trenutno na kmetiji obdeluje nekaj več kot 1,3 hektarja travniškega sadovnjaka, v njem je največ jablan, hrušk, češenj, sliv in orehov, ki s številnimi dupli in dobro rodnostjo še vedno služijo svojemu namenu. Kozjanski park je imel za potrebe drevesničarske proizvodnje v njegovem sadovnjaku vrsto let registrirana tudi matična drevesa jablan.
16. so podelili carjeviča.
Nepogrešljive opraševalke
Franc Vrenko se je že v otroštvu navduševal nad naravo, gozdom in sadnimi drevesi. »Vedno mi je bilo v veliko veselje opazovati malo uharico, ki živi v duplu stare tepke, ali pa smrdokavro, ki se je skozi poletje pogosto posladkala s plodovi fige ob hlevu,« je dejal Vrenko, ki mu je pri delu v veliko pomoč žena Darja, ki se je skozi desetletja udeleževala številnih sadjarskih tečajev, tudi takšnih, ki so jih prirejali v JZ Kozjanski park. Izpopolnjevala se je tako o negi in pravilni oskrbi visokodebelnih sadnih dreves kot tudi o poznavanju pravilnega dozorevanja in predelavi sadja.
V oživljanje travniških sadovnjakov so se potem aktivno vključevali še preostali člani družine. Hči Patricija, denimo, kot mlada čebelarka sodeluje v programu Ženske za čebele, ki se izvaja na Unescovih biosfernih območjih po vsem svetu. Čebele so namreč ključnega pomena za opraševanje sadovnjakov, cvetočih rastlin in poljščin.
Vedno mi je bilo v veliko veselje opazovati malo uharico, ki živi v duplu stare tepke.
