ČD Laško: Sto dvajset medovitih in plodovitih let
Ni veliko društev, ki se lahko v nekem okolju pohvalijo s tako bogato preteklostjo, kot jo ima Čebelarsko društvo (ČD) Laško. Za njimi je 120 plodovitih in medovitih let. Njihovi začetki segajo v čas, ko je začel čebelarje združevati sodnik Anton Zdolšek, pionir sodobnega čebelarjenja na Štajerskem, ki si je zelo prizadeval za to, da bi se čebelarji čim bolj povezali.
»Območje Laškega je bilo znano po čebelarstvu že v srednjem veku. Od 12. do 15. stoletja pa so podložniki laškega gospostva kartuzijanom v Žičah plačevali dajatve v obliki medu. Kljub temu da so se naši predniki že stoletja ukvarjali s čebelarstvom, pa so se tako laški kot tudi drugi slovenski čebelarji začeli med seboj organizirati na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Takrat je na Slovenskem cvetela trgovina s čebeljimi družinami kranjske sivke, ki so jih prodajali na tuje in tako pripomogli k njeni razširjenosti v Evropi in svetu.
Leta 1902 je bila v Celju ustanovljena podružnica Slovenskega čebelarskega društva, ki je pokrivala območje Spodnje Štajerske. Član upravnega odbora te podružnice je bil že od začetka aktiven laški čebelar Anton Zdolšek, ki je leta 1912 tudi predlagal ustanovitev podružnice čebelarskega društva za Laško in okolico, ki so jo laški čebelarji istega leta tudi dobili,« je v zborniku z naslovom Laški čebelarski roj: 120 let začetke organiziranega čebelarjenja v Laškem osvetlila Alenka Hren Medved, urednica zbornika, ki ga sestavlja sedem poglavij.
Dejansko je to že drugi zbornik v zgodovini laških čebelarjev, saj so prvega izdali ob stoletnici društva. »V tokratnega, ki je nekakšna nadgradnja prvega, pa smo vključili delo zadnjih dveh desetletij,« pove tajnik ČD Laško Jože Blagotinšek, ki beleži in fotografira vse pomembne dogodke v društvu. Seveda pa ob tem, skupaj z ženo Zdenko, tudi čebelari.
Posebno poglavje v zborniku so namenili skrbi za zdravje čebel, saj so se v zadnjih 20 letih tudi laški čebelarji soočali s kužnimi in zajedavskimi boleznimi, ki so čebelarjem povzročile veliko skrbi in škode. Posvetili so se tudi vzreji in selekciji čebeljih matic, kar sta predstavila domačin Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo pri Čebelarski zvezi Slovenije, in čebelarski mojster Slavko Lešek, vzrejevalec čebeljih matic in vodja plemenilne postaje v Oleščah.
Pomoč mentorjev
V enem od poglavij so se posvetili aktivnostim najmlajših čebelarjev v vrtcih in čebelarskih krožkih, ki so v laški občini zelo aktivni, vodijo pa jih mentorji Tone Krivec, Darja Šolar, Andrej Jernej, Franci Šolar in Dušanka Klančar. »Delo s podmladkom in skrb za izobraževanje sta pri nas v Laškem prisotna že zelo dolgo. Začetnik dela z mladimi je bil učitelj iz Sedraža Stane Ropret, ki je že leta 1960 na tamkajšnji šoli ustanovil čebelarski krožek in v njem zbral navdušence ter celih trideset let iz generacije v generacijo kot mentor skrbel za čebelarski naraščaj.
Sam sem prvi krožek po Andreju Jerneju prevzel pred 13 leti v Šentrupertu nad Laškim, prav tako sta se takrat ustanovila krožka tudi v Laškem in Rimskih Toplicah. Sam nisem vedel, kaj me pravzaprav čaka, a sem se dela z mladimi veselil in te odločitve nikoli nisem obžaloval,« pravi mentor Krivec, ki je vesel, da imajo danes mladi čebelarji pri kar treh šolah, in sicer v Šentrupertu, Rimskih Toplicah in Laškem, tudi učne čebelnjake, ki so jim pri delu krožkov v veliko pomoč.
Območje Laškega je bilo znano po čebelarstvu že v srednjem veku.
Še posebno so v Laškem ponosni, da se čebelarstvo uspešno vključuje v vse pore javnega življenja in je pomemben del zelenega in tudi destinacijskega apiturizma. Že leta 2009 so v sodelovanju s ČD Laško na robu zdraviliškega parka Thermane Laško zasadili vrt medovitih rastlin, v Thermani pa ponujajo tako medeni wellness kot tudi medeno kulinariko. Njihova laška medenka, v kateri se prepletajo okusi medu, skute, pregrete smetane in orehov, je ob nastanku kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško prejela tudi certifikat kakovosti, prav tako se z njim ponaša osvežilna medena limonada z meto in še nekaj drugih kulinaričnih presežkov.
V zborniku pa sta posebno mesto dobila tudi Darja Šolar, poklicna čebelarka in prevzemnica čebelarske kmetije, ki z družino ohranja tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo, ter Andrej Škorja, ki je ustvaril medeni butik in čokoladnico Škorja.
