Če kdo, izumirajo govedorejci
Splošna klima ni naklonjena kmetovanju, še manj živinoreji. Statistični urad je postregel z zadnjimi podatki, ki so bili pričakovani, in potrjujejo, da bo treba nekaj korenito spremeniti.
Potrjujejo, da reja goveda upada že četrto leto zapored. Da smo lani na okrog 25.500 kmetijskih gospodarstvih redili nekaj manj kot 454.000 govedi, kar je bilo pol odstotka oziroma okrog 2200 govedi manj kot še leto poprej. Število govedi se je od leta 2020 zmanjšalo že za več kot 5 odstotkov oziroma za okrog 25.800.
Številke Sursa obenem potrjujejo, da so pri številu kmetijskih gospodarstev, na katerih redijo govedo, te spremembe samo še izrazitejše. V zgolj zadnjem letu so namreč to dejavnost opustili še na več kot 800 kmetijskih gospodarstvih (gre za zmanjšanje za več kot 3 odstotke), od leta 2014 pa že na skoraj 8000 kmetijskih gospodarstvih (upad za več kot 24 odstotkov).
Goveji primanjkljaj
Na manjše skupno število govedi je najbolj vplival upad števila plemenskih telic, starih do 2 leti, ter krav. Število prvih se je v zadnjem letu zmanjšalo za več kot 1700 živali (3,5 %), število drugih pa za okoli 1800 živali (1,1 %). Skupno so tako še na približno 18.300 kmetijskih gospodarstvih redili približno 152.800 krav. Od leta 2014 pa se je število teh živali zmanjšalo za skoraj 15.600 oziroma za več kot 9 odstotkov. Njihovo rejo so v zadnjem desetletju opustili na skoraj 7300 kmetijskih gospodarstvih oziroma na več kot 28 odstotkih.
Splošna klima ni naklonjena kmetovanju, še manj živinoreji.
Če kaj, se je v zadnjih letih povečalo število bikov, starejših od 2 let. Slednjih je bilo več kot 8800 oziroma skoraj 9 odstotkov več kot v letu 2023; od leta 2014 se je njihovo število povečalo za skoraj 120 odstotkov.
Pri prašičereji je v zadnjih desetih letih upad manj izrazit, kot je bil v prejšnjem desetletju. Kljub porastu števila prašičev v letu 2024, kar je najverjetneje posledica nekoliko podcenjenih podatkov v preteklih letih, pa podatki zadnjega desetletja vendarle kažejo na upad števila prašičev. V obdobju 2004–2014 je število prašičev, denimo, upadlo za več kot 47 odstotkov. Med letoma 2014 in 2024 pa se je število prašičev v večini let prav tako zmanjševalo, a vendarle ne tako izrazito: v zadnjem desetletju je upadlo za nekaj več kot 17 odstotkov.
Rekordna količina jogurta
V primerjavi z letom 2023 so mlekarne lani rahlo povečale odkup kravjega mleka, s čimer se je končalo triletno upadanje. Ob tem so povečale proizvodnjo večine mlečnih izdelkov, zlasti sira, smetane in fermentiranih izdelkov, medtem ko so konzumnega mleka proizvedle manj. Sploh proizvedene smetane je bilo lani kar 10.800 ton (6,4 %) več, še več pa je bilo fermentiranih mlečnih izdelkov, ki so jih proizvedli največ doslej. Mlekarne so jih proizvedle 52.900 ton oziroma 6,3 % več kot v letu 2023. Vse od leta 2015 se je proizvodnja teh povečala tako celo za več kot 78 %. Če je proizvodnja masla lani znašala 2280 ton, kar je približno enako kot v letu poprej, pa je proizvodnja sira zrasla za kar desetino. Obsegala je okoli 17.100 ton in pomeni najvišjo raven proizvodnje od leta 2012.
(Ne)prijazen način reje
Skupno so na naših kmetijskih gospodarstvih redili približno 6,5 milijona perutnine, gre za okoli 10 odstotkov oziroma 600.000 živali več kot še leto poprej.
Od tega predstavljajo pitovni piščanci v skupnem številu rejene perutnine več kot dve tretjini. Obseg tovrstne reje se povečuje, 1. decembra lani so jih redili že približno 4,4 milijona.
Druga najštevilnejša kategorija so kokoši nesnice, pri katerih je Surs zaznal skoraj 24-odstotni upad. Najverjetnejši razlog za to je, da je bil pomemben del reje starševske jate kokoši (to so kokoši, ki valijo jajca za vzrejo piščancev) preusmerjen v rejo pitovnih piščancev. Povsem verjeten razlog za manjše število kokoši gre pripisati tudi posledici preusmerjanja rejcev v tiste načine reje, za katere se zavzemajo tudi aktivisti in o katerih pravijo, da so prijaznejše do teh živali.
Statistiki so prvič objavili tudi napoved obsega prireje v govedoreji in prašičereji za letošnje in prihodnje leto. Ocenjujejo, da bo v obeh panogah prireja nekoliko upadla – število živali za zakol v govedoreji naj bi se v tem letu zmanjšalo za 0,6 odstotka, v prihodnjem letu pa še za dodaten odstotek, za prašičerejo pa letos napovedujejo upad prireje za nekaj manj kot odstotek, v prihodnjem letu pa še nadaljnje zmanjšanje za skoraj štiri odstotke.
24 % kmetij je od leta 2014 opustilo govedorejo. 24 % je lani znašal upad števila kokoši nesnic. 17 % je v zadnjem desetletju upadlo število prašičev.
Ovc več, koz manj
Število drobnice se je na skupni ravni spremenilo za manj kot odstotek, obsegalo je okoli 142.000 živali.
Ovc, ki so jih v lanskem letu redili na naših kmetijah, je bilo konec leta približno 116.800, kar je bilo okoli 500 oziroma manj kot odstotek več, kot jih je bilo še pred enim letom. Koz pa smo skupno redili okoli 25.100, kar je 6 odstotkov manj (približno 1700 živali manj).
6,5 milijona perutnine smo redili lani.
