»Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko«
Osrednja državna slovesnost na predvečer dneva reformacije je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slavnostni govornik, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon, je ob tem poudaril: »Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten.« Tako je namreč spomnil, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem.
Dodal je še: »Dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva. V tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo s seboj ne glede na to, kam gremo in s kakšnimi ovirami se soočamo na poti.
Slovensko znanje ima nekaj temeljnih kamnov in eden od njih je gotovo Narodna in univerzitetna knjižnica, ki letos praznuje 250. obletnico. V prekrasni Plečnikovi stavbi hranijo tri milijone enot gradiva. NUK 2 pa je del prihodnosti - bo informacijski vozel, stičišče znanj, odprt javni prostor, kjer bodo vsi dobrodošli.«
Uspešnost reform se ne meri s tem, ali so bile dokončane aprila ali julija. In učinkovitost reformatorja se ne meri z njegovo retorično spretnostjo. Edino pomembno je – in to je moje najgloblje politično ter osebno moralno prepričanje – da človek s svojim delom obrne sistem nekoliko na boljše. K formi, k obliki, ki je pravičnejša in ljudem prijaznejša, k tistemu »lepšemu svetu«. Samo to šteje.
Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je med drugim udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je v ospredje postavila tri velike obletnice.
Na dan reformacije bodo v četrtek bogoslužja po vseh cerkvah evangeličanskih cerkvenih občin, neposreden prenos pa bo iz evangeličanske cerkve v Križevcih.
To so 440. obletnica izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki jo je Arčon označil za enega temeljnih kamnov slovenskega znanja.
