Če se ponovi grozljivi potres v Ljubljani: V ogroženih stavbah živi od 88.000 do 228.000 ljudi

Ukrepanje za boljšo protipotresno gradnjo je vedno sledilo potresom, stvar pa bi bilo treba obrniti in vnaprej z zakonom določiti ukrepe, da bomo v državi, ki leži na potresnem območju, na pričakovani močnejši potres bolje pripravljeni, so pozvali na današnjem strokovnem posvetu o pripravljenosti na potrese.

Predsednik slovenskega društva za potresno inženirstvo ter nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić je dejal, da so potresi v preteklosti spodbudili ukrepanje na normativni ravni in tudi pri ozaveščanju. So pa aktivnosti vedno sledile potresom, zato je smiselno ukrepati vnaprej.

»Dajmo stvar obrniti ... Prehitimo potres. Pripravimo se kakovostno, imamo izjemno bogate izkušnje iz zaključenega projekta prenove Posočja in lahko nadaljujemo,« je dejal Žarnič.

Tako je pozval k sprejetju zakona na podlagi resolucije o krepitvi potresne varnosti Prehitimo potres, v katerem bi bile osnovne usmeritve za zagotovitev pripravljenosti na bodoče potrese in postopno izvajanje preventivnih ukrepov, zakon bi bil tudi podlaga za ustanovitev državnega tehničnega urada za protipotresne preventivne aktivnosti pri Agenciji RS za okolje (Arso).

Obžalovanje

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije in direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je izrazil obžalovanje, da ni zakonsko določeno, da bi se morala hkrati z energetsko sanacijo stavb izvesti tudi protipotresna sanacija. Medtem ko naj bi se pri javnih stavbah in javnih stanovanjih to upoštevalo, je težava po njegovih besedah predvsem pri zasebnih investicijah. »Zdaj imamo lepe fasade, so pa zadaj slabe konstrukcije,« je opozoril in pozval, da se napake ne bi ponovile pri nameščanju sončnih elektrarn.

Remec je pozdravil dejstvo, da ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja omenjeno resolucijo, a je ob tem opozoril, da resolucija v nasprotju z zakonom nima zagotovljenih finančnih virov za izvedbo.

Naslednji potres presenečenje?

Predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS Andrej Pogačnik je izrazil upanje, da nas naslednji potres – v Ljubljani je bil rušilni v letu 1895, nato v Posočju v letih 1998 in 2004 – ne bo presenetil. »Potresov ni mogoče napovedovati. Oceniti je mogoče verjetnost njihovega nastanka, zato je edini možni ukrep za preprečitev človeških žrtev in nastanka velike gmotne škode protipotresna gradnja,« je poudaril.

Marta Skubic z ministrstva za naravne vire in prostor je dejala, da je sistem za prvi nujni odziv po potresu v okviru sistema za zaščito in reševanje kakovosten, manj pa je dejavnosti za utrditev stavbnega fonda, ki je razmeroma star. Ni registra o prenovah stavb, iz katerega bi bilo razvidno, kakšni posegi so se zgodili, ni podatkov o konstrukcijah in materialih, je opozorila in se zavzela za tovrstni pregled vsaj javnih stavb.

Če se ponovi potres iz leta 1898

Narejena je simulacija škode, ki bi nastala, če bi se ljubljanski potres iz leta 1895 zgodil v letu 2020. Po ocenah bi bilo poškodovanih od 42.000 do 102.000 stavb. Ekonomska škoda (brez škode na infrastrukturi) bi po oceni iz leta 2019 znašala med 2,5 in 16,6 milijarde evrov. Po Pogačnikovih besedah v ogroženih stavbah živi od 88.000 do 228.000 ljudi.

Stavbni fond v državi bi bilo smiselno vsaj v naslednjih 30 letih prenoviti, je dejala Skubičeva in navedla ocene, da je potresno ogroženih stavb ali delov stavb med šest in 14 odstotki, vrednost fonda stavb, ki so v razredu nedopustnega tveganja, pa od 6,4 do 13,4 milijarde evrov.

Kaj je cilj resolucije

Resoluciji, katere osnutek je šel prek javne obravnave, trenutno pa se zaključuje usklajevanje z nekaterimi drugimi resorji in bo predvidoma kmalu nared za sprejem, bodo sledili posamezni akcijski programi. Cilj bo med drugim, da se poveča ozaveščenost, med drugim tistih, ki se odločajo za poseg v konstrukcijo stavbe, in vzpostavi sistemski okvir, med drugim z novim organom za krepitev potresne odpornosti, ki bi izvajal vse aktivnosti in pri katerem bi bile med drugim dostopne baze podatkov za strokovnjake in širšo javnost o stavbah.

V akcijskih programih bodo med drugim predstavljene možnosti financiranja ukrepov iz različnih virov tako za javne kot zasebne stavbe. Po grobi oceni bi za potresno utrditev javnih stavb potrebovali od 480 milijonov do 1,3 milijarde evrov, za potresno utrditev zasebnih stavb pa od 3,3 milijarde do 7,8 milijarde evrov, je povedala Skubic.

Slovenija ima izdelano karto potresne nevarnosti, v okviru projektov Potrog (potresna ogroženost) so civilni zaščiti in drugim pristojnim službam ter tudi prebivalstvu na voljo aplikacije za oceno ogroženosti posameznih (tipov) stavb in infrastrukture.