AMBROZIJA

Če že cveti, je ne kosimo, ogroža predvsem ljudi z alergijami in astmo

Velja za zelo invazivno in povzroča škodo kmetijstvu.
Fotografija: Zamenjujejo jo za praprot. FOTOGRAFIJI: Roman Turnšek
Odpri galerijo
Zamenjujejo jo za praprot. FOTOGRAFIJI: Roman Turnšek

V zadnjih letih se je tudi v Sloveniji razrasla ambrozija. Kljub težavam, ki jih povzroča, pa jo še vedno pozna premalo ljudi. Žvrklja, kot ji nekateri rečejo, je tujerodna enoletna rastlina, ki raste na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se na travnikih, gredah in njivah, na kamnitih in zapuščenih parcelah in podobno. Uspeva celo v strnjenih naseljih.

Glavna nadloga ambrozije je pelod, ki ga raznaša veter in je izjemno alergen. Težave lahko povzroča tudi daleč od rastišča, rezultati uradnih raziskav kažejo, da celo po več deset kilometrov. Rastlina je nevarna tudi zato, ker jo marsikdo zamenja s praprotjo. Najbolj znana je pelinolistna ambrozija, ki zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno in povzroča veliko škodo v kmetijstvu.

Obvezne rokavice

Slovenija njeno širjenje zatira z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je najpomembneje, da še ne cvetijo. S tem se preprečita oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Ambrozijo odstranjujemo različno, s puljenjem, košnjo ali rezanjem, mulčenjem, brananjem in okopavanjem, oranjem in kemičnim zatiranjem. Pri večjih rastlinah in na večjih površinah je treba uporabljati mehanske ter kemične metode. Nujna je uporaba rokavic, ob cvetenju pa še zaščitne maske, sicer lahko draži kožo in dihala. Cvetoče rastline je bolje odstranjevati popoldne, saj se cvetni prah po večini sprošča zjutraj. Pri uničevanju in zatiranju je treba biti najbolj pozoren na semena; ta so trdoživa, stroka pravi, da lahko ostanejo kaljiva celo trideset let ali več. Cvetni prah se pojavlja od julija do konca septembra.

Že cvetočih rastlin ne kosimo, saj s tem še bolj razširimo pelod in semena. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji, rastline, ki še ne cvetijo, pa lahko odložimo na kompost ali v zabojnike za organske odpadke. Cvetoče je treba uničiti s sežigom. Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah zadnja leta ugotavljajo pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.

Razraste se tudi v strnjenih naseljih.
Razraste se tudi v strnjenih naseljih.

Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 velja Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije, ki je po zakonu obvezno. Lastniki zemljišč morajo rastline odstraniti in preprečiti vnovično razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja z zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred ambrozijo moramo obvarovati tudi hišne in domače živali. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije