Čebelar, pri katerem muhe nabirajo med

»MUHA ne da kruha. Če ga da, ga da veliko.« Na ta stari rek nas uvodoma spomni Andrej Trontelj s Perovega pri Grosupljem, ki je svojo ljubezen našel v muhah. Morda se boste takoj vprašali, le kako ima lahko tako naklonjenost do teh žuželk, ki marsikomu s svojim letenjem žrejo živce. Le kdo ne pozna tistega reka, da je nekdo siten kot podrepna muha. No, to dobro ve tudi Trontelj, saj ima ob besedi muha dejansko v mislih čebele. Oziroma tiste male pridne delavke, ki letajo s cveta na cvet, nabirajo cvetni prah in ga ob vrnitvi v panj tam odložijo ter počasi spremenijo v med.

»V naših krajih je muha staro ime za čebelo,« nam pojasni Trontelj, ki si želi še naprej ohranjati tradicijo čebelarstva pa tudi zdravljenja s čebeljimi pridelki. Na svojem posestvu tako izvaja terapijo z muho oziroma apiterapijo. Razloži nam, da gre za vejo alternativne medicine, s katero lahko preprečujemo, zdravimo in rehabilitiramo človeka ter živali s pomočjo čebel in njihovih pridelkov. Za vsakega posameznika je tako zelo blagodejna medena masaža. »To je drenaža v telo. V telo vnašamo med, ven pa dobimo nečistoče. Poleg tega gre tudi za odlično sprostitev,« pravi Trontelj, ki od septembra vsem gostom ponuja tudi posebno doživetje. In sicer spanje v pravem čebelnjaku. »Pozabljamo na tiste prave vrednote čebelarstva. Čebelarji so velikokrat prespali v čebelnjakih. In Slovenija je tudi glede tega edinstvena v svetu,« razloži sogovornik, ki dodaja, da je ta tradicija skoraj že povsem pozabljena in da si jo želi še naprej gojiti. Ne nazadnje posameznikom spanje v takšnih prostorih prinaša številne pozitivne občutke.

Kot da pada dež

Na eni strani je tako mogoče uživati v prav posebnem vonju. »Gre za mešanico medu, propolisa in voska, ko čebele sušijo nektar,« na kratko razloži Trontelj in pojasni, da čebele tudi prečiščujejo oziroma s krilci ventilirajo zunanji zrak in tako ustvarijo čistega. Prav tako je bivanje v panjih idealno za na primer astmatične bolnike. Poleg tega pa se v panju lahko človek tudi zelo sprosti, saj ga ves čas obdajajo zvoki šumenja čebel. Gre za nekakšne elektromagnetne valove, ki jih s svojim brenčanjem ustvarjajo te male pridne delavke. »Priporočljivo je, da posameznik v čebelnjaku spi vsaj en teden, saj se šele takrat pokažejo učinki,« razlaga čebelar in dodaja, da imaš tako tudi ves čas občutek, kot da zunaj pada dež: »Temu se lahko povsem prepustiš. In na koncu je to zelo pomirjujoče.«


Pri Trontljevih so sicer kar dve leti gradili čebelnjak. In to vse iz naravnih materialov: lesa, slame in ilovice. Že samo bežen pogled nanj razkrije, da gre za zares pravljično hiško. V njenem spodnjem delu so tako čebele, v zgornjem pa bivalni del s posteljami. Doslej je tam prespalo že kar nekaj gostov, predvsem iz Štajerske in Koroške, pove Trontelj. »Spala sva neposredno nad panji. Mobitele sva pustila zunaj, saj motijo čebele. Pod vsako posteljo je pet panjev in v enem naj bi bilo od 30.000 do 60.000 čebel. Te ne letajo po prostoru, so v panjih, ker pa je zgornji del panjev odprt, a zavarovan z mrežico, se čutijo njihove vibracije in sliši se njihov zvok. Čebele ne spijo, ampak delajo ponoči. Zvok lahko primerjam z zvokom dežja,« sta septembra svojo izkušnjo na posestvu strnili njegovi prvi stranki. Trontelj doda, da gostje lahko ob tem uživajo tako v medeni masaži kot tudi pravem medenem zajtrku. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na prečudovito naravo, ki obdaja posestvo Trontljevih. Skratka, pravi mali raj na zemlji.