Čebele ustvarile novo sorto jabolk (FOTO)
Ko je Anton Baznik najdebelejšo jabolko z mladega drevesa postavil na tehtnico, je ta pokazala dobrih 60 dekagramov, pa tudi drugi plodovi niso veliko zaostajali za najtežjim. Osnovno drevo, na katerem so dozorela ta jabolka, je najprej zraslo iz semena v sadovnjaku v Pečicah, in ker so bili že prvi plodovi nekaj posebnega, je Anton cepič s tega drevesa cepil na srednjo podlago jablane, ki raste v njegovem sadovnjaku nad Krško vasjo. Gre za vinorodno pobočje Vitovca, kjer ima Baznik že izjemno vinogradniško zbirko trt, saj ima v enem vinogradu zasajenih kar 300 različnih sort grozdja, predvsem jedilne, gre za trte, ki ne potrebujejo škropljenja.
»Jablana je zrasla iz naključnega semena v sadovnjaku v Pečicah, kjer imam zasajenih okoli 90 različnih sort jablan. Očitno je prišlo do križanja sort s cvetnim prahom, ki ga prinese čebela z enega cveta na cvet druge jablane, iz semena pa lahko nastane čisto druga sorta,« pojasnjuje Anton in doda, da ima v sadovnjaku v Pečicah posajenih ogromno starih sort jablan, pa tudi nekaj hibridov iz Amerike in Japonske. Sadovnjak v Pečicah je začel zasajevati pred tremi desetletji, ga pa še dopolnjuje. Njegova želja in cilj je, da bi dobil odporne sorte, ki ne potrebujejo škropljenja. »Boljše je tudi, da je na drevesu manj plodov, pa da so ti kakovostni,« pravi.
V vinogradu ima zasajenih 300 sort grozdja. Poleg tega je zasadil 90 sort jablan. Oprašitev s cvetnim prahom je dala novega križanca.
90 sort jablan ima Baznik.
Plodovi večji in sočni
Anton je zadnja štiri leta z veliko skrbnostjo spremljal rast jablane in potrdilo se je to, kar je ugotavljal že v osnovnem sadovnjaku jablan; da so torej plodovi nekaj posebnega. »Plodovi so zanimivi po obliki in teži. So večji in precej izenačeni. So prijetnega sladko-kislega okusa, drevo pa je zanimivo tudi zato, ker ne potrebuje nobenega škropljenja in je bolj odporno, zato sklepam, da je prišlo do križanja s katero od starejših sort jablan, ki so jih imeli nekdaj ljudje zasajene v travniških nasadih in drevesa niso zahtevala posebne nege, takšna pa rastejo tudi v našem sadovnjaku v Pečicah. Razmišljam, da bi sorto registriral kot novo slovensko sorto jabolk,« je nadaljeval Anton Baznik, ki je že izbral ime jabolka, imenovalo bi se rasta. Rast se namreč imenuje njihovo družinsko podjetje, ki se ukvarja z vzgojo in prodajo sadik, črka A na koncu pa je začetnica njegova imena.
Po mojci še rasta
Prav zaradi možnosti registracije se je Baznik povezal s priznanim posavskim sadjarjem Alojzom Mustarjem. Ta je že v času, ko je delal v nekdanjem Agrokombinatu Krško, v naše sadovnjake uvajal znane in neznane sorte, na primer granny smith, ki jo cenijo diabetiki, v službi Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto pa je sodeloval tudi pri uvajanju takrat še povsem nove sorte braeburn. Na podiplomskem študiju na zagrebški kmetijski fakulteti se je Mustar potem seznanil z osnovami hibridizacije, se pravi križanjem za pridobivanje novih sort pričakovanih boljših lastnosti. Lani je predstavil svojo sorto jabolk mojca. Ta je v začetku lanskega leta dobila odobreno ime z registrsko številko Mad 111 in s tem možnost vpisa v slovensko sortno listo.
Razmišljam, da bi jo registriral kot novo slovensko sorto jabolk, se pa zavedam, da je to dolgotrajen proces.
»Zdaj smo formirali matična drevesa. Gre za 16 jablan, ki so zaradi možnih negativnih vplivov vremena posajena na treh različnih lokacijah, drugo leto pa bi bilo že možno prodajati sadike mojce,« je za Slovenske novice pred dnevi pojasnil Alojz Mustar ter opozoril, da je registracija nove sorte resnično dolgotrajen proces.
Zametki sorte mojca so se namreč začeli rojevati že leta 1999, ko je na prošnjo prijatelja sorto topaz cepil na podlago, dobljeno iz semena znane švicarske sorte rubinette. Sledili so čakanje, opazovanje, precepljanje in seveda pomoč svetovalke za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto Andreje Brence. Pozitivni odzivi na plodove so njega in Brencetovo vodili v dokončno odločitev prijave v postopek priznanja nove sorte jablane. Sadike so v letu 2018 posadili na posestvu Darsad, v drevesnici Jejčič pa so bile vzgojene prve sadike in poslane na Poljsko na RIM-testiranje. V začetku lanskega leta pa je sorta tudi dobila odobreno ime in svojo registrsko številko.
Njegova želja in cilj je, da bi dobil odporne sorte, ki ne potrebujejo škropljenja.