Nika čebelje življenje ceni kot svoje (FOTO)
Tako majhen, pa tako bogat narod smo in eden redkih na svetu, ki ima v naboru domačih živali svojo, avtohtono čebelo. Latinsko so jo znanstveniki poimenovali Apis mellifera carnica, mi jo kličemo kar preprosto kranjska sivka in je po italijanski druga najbolj razširjena čebelja vrsta na svetu.
Več kot 12.500 čebelnjakov imamo na Slovenskem in v enem se na prav poseben način s svojimi čebelicami druži gospodična Medična oziroma Nika Pengal. Ne le da jim dela družbo, skrbi zanje, posvetila jim je tudi knjigo Skrivnosti gospodične Medične.
Ni mu verjela
Nika šteje 36 pomladi in je čebelarka ducat let.
»Sem diplomirana dediščinarka s fakultete za humanistične študije v Kopru, a se nisem mogla zaposliti. Odločila sem se za čebelarstvo. Nekaj predznanja sem imela, najbolj pa me je k čebelarstvu pritegnil kratek dogodek na tržnici. Tam sem na stojnici povprašala nekega čebelarja, za kaj se uporablja propolis, in je odgovoril, da je za vse. To seveda ni res in sem zaradi tega vso svojo pozornost posvetila raziskovanju čebeljih pridelkov. Odkrila sem tečaj za apiterapijo v Mariboru in ga opravila.«
Popolnemu laiku na področju čebelarstva beseda apiterapija ne zveni znano oziroma si jo težko razlaga. »Apiterapija je v enem zdravljenje s čebelami in čebeljimi pridelki. Čebelarjenje samo je del apiterapije, ker eno brez drugega ne gre,« razloži Nika.
»Uporabljamo izdelke čebel ter čebelje telo in njihov strup. Uporaben je panjski zrak oziroma aerosol, te terapije se poslužujemo ob obolenjih dihal in respiratornega sistema, potem je razstrupljevalna masaža z medom, ob tem pa svetovanje pri uporabi vseh čebeljih pridelkov, kar nista samo med in propolis. Čebele nabirajo cvetni prah, proizvajajo matični mleček in vosek, imajo tudi trotovsko zalego, ki se imenuje apilarnil in je moška različica matičnega mlečka.«
Seveda ne odnehamo, trdimo, da čebele pikajo, torej se jih ne uporablja, a simpatična čebelarka s polno znanja odkima in med razlago praktično prikaže uporabo čebeljega pika: »Čebelji pik ni za vsakogar. Najprej je treba narediti testni pik, ki pokaže, ali je oseba alergična. Ko odstranimo to možnost, se lahko začne apiterapija s pikom čebele, ki se uporablja za težave s sklepi in mišicami, z živčevjem ter multiplo sklerozo.«
Človek lahko prenese do dvesto pikov čebel ob izrednih situacijah, apiterapevti pa uporabljajo do največ deset pikov pri eni terapiji: »Čebelo primem s posebno pinceto, ki ima distančnik, da se je ne poškoduje. Nato se jo da na mesto pika in pusti delovati približno eno minuto. Z drugo pinceto previdno primemo želo in ga izderemo iz kože. Če tega ne bi storili, bi živalca zaradi poškodb umrla. Zame je prav vsaka pomembna, njeno življenje je prav toliko pomembno kot moje.«
Priročnik za otroke
Nika je pred kratkim izdala knjigo Skrivnosti gospodične Medične, ki je edinstvena knjiga s področja čebelarstva: »Ideja o zgodbi gospodične Medične je stara pet let, začelo se je, ko sem predstavila medeno žvečilko. Od takrat sta se gospodična Medična in njena podoba razvijali z mano in mojim čebelarstvom vred. V tem času sem se naučila pridobivati vse čebelje pridelke, saj menim, da ni dovolj biti le izobražen apiterapevt, ampak moraš znati tudi skrbeti za čebele in ne nazadnje živeti z njimi. V knjigi je poseben priročnik. Za odrasle obstaja domača in tuja literatura, za otroke pa ne, predstavljen jim je le med. Sama sem napisal knjigo tako, da otroci spoznajo vse o pridelkih, čebeljem življenju, medovitih rastlinah in čistem okolju. Tudi odrasli lahko ta del preberejo in tako otrokom pravilno predstavijo celoto. Ob koncu predlagam tudi način, kako izboljšati imunski sistem celotne družine s čebeljimi pridelki. V knjigi je predstavljen panjski sistem AŽ Antona Žnideršiča, ki jih je izumil in po katerih mo Slovenci znani po vsem svetu, hkrati nas poznajo tudi po tem, da imamo čebelnjak, edini uporabljamo čebeljo hišo, ki ima streho in zavetje za čebele in čebelarja skupaj.«
Čebelarsko društvo Domžale je dejavno od leta 1919, trenutno šteje okoli 130 članov, vsak skrbi za svoje čebele. Obenem imajo dva društvena čebelnjaka, eden je postavljen na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici, drugi stoji ob Kamniški Bistrici ob čistilni napravi v Študi. Predsednik Andrej Jus pove, da imajo skupaj več kot dva tisoč panjev. V enem živi v špici sezone okoli 70.000 čebel. Društvo skrbi za čebelarsko učno pot ob Kamniški Bistrici, aktivni so v lokalnem okolju, sprejemajo šolske in turistične skupine, imajo vodenja, predavanja o čebelarstvu in apiterapiji. Znani so po tem, da vsaj enkrat na mesec prirejajo čebelarske debate, na katerih si delijo znanje.
Knjiga je nastala v soavtorstvu z Anžetom Gallusom Petelinom: »Poskrbel je za to, da je duhovita, napisana skozi otroške oči, predstavljena s slikarsko dušo, saj je Anže vsestranski umetnik, sicer diplomirani slikar. Tak pristop v soavtorstvu se mi zdi dober, produktiven. Tretja avtorica je Vida Igličar, ilustratorka in oblikovalka knjige.«
