ZGODOVINSKA LEGENDA
Celjani bodo dobili 505 metrov dolg viseči most
Celjski župan je napovedal, da nameravajo urediti doživljajsko pot.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec
CELJE – Celjska občina načrtuje gradnjo 505 metrov dolgega visečega mostu med grajskim hribom in Miklavškim hribom, s čimer bi doživljajsko povezali zgodovinsko mestno jedro s Starim gradom. Po prvih ocenah bo celoten projekt stal okoli 3,3 milijona evrov.
Od predvidene vrednosti investicije bi za gradnjo mostu namenili okrog 2,3 milijona evrov, za ureditev dostopnih poti pa milijon evrov.
Finančne konstrukcije na celjski občini še niso pripravili. Možnosti financiranja so različne. Projekt bi lahko uresničili v javno-zasebnem partnerstvu, lahko bi ga prijavili tudi na evropski razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture, so sporočili z občine. Glede na zahtevnost projekta bi lahko po navedbah celjske občine vsa potrebna soglasja in dovoljenja dobili predvidoma v dveh letih. Težav z odkupi zemljišč ne bodo imeli, ker bodo projekt izvedli na zemljiščih, ki so v lasti občine.
Kot je na torkovi seji celjskega mestnega sveta povedal celjski župan Bojan Šrot, načrtujejo ureditev t. i. doživljajske poti, ki bo turiste vodila mimo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v starem mestnem jedru mesta prek Splavarskega mostu do mestnega parka in od tam dalje do Heraklejevega svetišča in prek visečega mostu na Stari grad. Turistom bi na tak način ponudili možnost, da si v enem dnevu ogledajo arheološka najdišča, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje in še številne druge znamenitosti, na katere so v Celju zelo ponosni.
»Po drugi strani bi s tem projektom uresničili zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je cerkev Sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držal most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med Starim gradim in Miklavškim hribom bi danes seveda težko verjeli, da so v časih knezov tak most res imeli in ga celo uporabljali,« je še dejal Šrot.
Idejno zasnovo za viseči most je seji predstavil arhitekt Nande Korpnik. Po njegovih besedah bo gradnja 60 ton težke viseče konstrukcije precej zahtevna. Most bo v celoti jeklen, sestavljen pa bo iz kablov, vrvi, vešalk in pohodne površine, ki bo zasnovana kot jeklena rešetka. Sidran bo v pobočje hriba na obeh straneh.
Viseči most v Celju bi bil s svojimi 505 metri po do zdaj znanih podatkih med najdaljšimi mostovi tibetanskega stila na svetu. Podoben most, prav tako tibetanskega stila, so leta 2014 postavili na avstrijskem Tirolskem. Dolg je 406 metrov in povezuje ostanke srednjeveške utrdbe Ehrenberg na eni strani brega in trdnjave Claudija na drugi strani. Avstrijci so uvedli mostnino, tako da morajo odrasli za prehod odšteti osem evrov, otroci pa pet.
Od predvidene vrednosti investicije bi za gradnjo mostu namenili okrog 2,3 milijona evrov, za ureditev dostopnih poti pa milijon evrov.
Finančne konstrukcije na celjski občini še niso pripravili. Možnosti financiranja so različne. Projekt bi lahko uresničili v javno-zasebnem partnerstvu, lahko bi ga prijavili tudi na evropski razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture, so sporočili z občine. Glede na zahtevnost projekta bi lahko po navedbah celjske občine vsa potrebna soglasja in dovoljenja dobili predvidoma v dveh letih. Težav z odkupi zemljišč ne bodo imeli, ker bodo projekt izvedli na zemljiščih, ki so v lasti občine.
Kot je na torkovi seji celjskega mestnega sveta povedal celjski župan Bojan Šrot, načrtujejo ureditev t. i. doživljajske poti, ki bo turiste vodila mimo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v starem mestnem jedru mesta prek Splavarskega mostu do mestnega parka in od tam dalje do Heraklejevega svetišča in prek visečega mostu na Stari grad. Turistom bi na tak način ponudili možnost, da si v enem dnevu ogledajo arheološka najdišča, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje in še številne druge znamenitosti, na katere so v Celju zelo ponosni.
»Po drugi strani bi s tem projektom uresničili zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je cerkev Sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držal most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med Starim gradim in Miklavškim hribom bi danes seveda težko verjeli, da so v časih knezov tak most res imeli in ga celo uporabljali,« je še dejal Šrot.
Idejno zasnovo za viseči most je seji predstavil arhitekt Nande Korpnik. Po njegovih besedah bo gradnja 60 ton težke viseče konstrukcije precej zahtevna. Most bo v celoti jeklen, sestavljen pa bo iz kablov, vrvi, vešalk in pohodne površine, ki bo zasnovana kot jeklena rešetka. Sidran bo v pobočje hriba na obeh straneh.
Viseči most v Celju bi bil s svojimi 505 metri po do zdaj znanih podatkih med najdaljšimi mostovi tibetanskega stila na svetu. Podoben most, prav tako tibetanskega stila, so leta 2014 postavili na avstrijskem Tirolskem. Dolg je 406 metrov in povezuje ostanke srednjeveške utrdbe Ehrenberg na eni strani brega in trdnjave Claudija na drugi strani. Avstrijci so uvedli mostnino, tako da morajo odrasli za prehod odšteti osem evrov, otroci pa pet.
