PLASTIKA
Celjski gimnazijci vabijo na sprehod skozi plastični gozd
Dijaki opozarjajo na alternativne načine ponovne uporabe plastike. V letu koronavirusa narašča tudi uporaba tovrstne embalaže.
Odpri galerijo
Iz odpadne embalaže so dijaki izdelali oblačila in jih predstavili kar v središču Celja. FOTO: Gorazd Furman Oman
»Spremljali smo tedensko uporabo plastične embalaže v domačem okolju in našteli, da vsak član gospodinjstva v tednu dni odvrže povprečno dva kosa embalaže, v katero so pakirana živila, vsaj eno vrečko za enkratno uporabo, eno prazno plastenko, ob tem pa še 0,6 kosa prazne embalaže za higieno in kozmetiko, 0,2 kosa odpadne embalaže za čistila in 1,5 kosa druge plastične embalaže za enkratno uporabo. Skupno torej 6,5 kosa, kar na gospodinjstvo s štirimi člani znaša skupaj kar 26 kosov v tednu dni,« je ob Mesecu prostora zapisala Klara Sapor, maturantka celjske likovne gimnazije. Glavni izvor težav ni v količini odvečne plastike, temveč v nas, potrošnikih, opozarja dijakinja.
V Mesec prostora, ki že več kot desetletje poteka pod okriljem ministrstva za okolje in prostor, se peto leto zapored aktivno vključuje tudi Gimnazija Celje – Center (GCC), še posebno dijaki umetniške gimnazije likovne smeri. Pri predmetu bivalna kultura v sodelovanju z mentorji z Zavoda SR pripravljajo urbanistične delavnice Enajsta šola pod mostom, ki so letos potekale pod naslovom (Brez)mejno – plastično mesto.
(Brez)mejno je namreč krovna tema letošnjega šolskega leta na GCC, v katerem v Sloveniji in svetu zaznamujemo pomembne zgodovinske mejnike, kot so 100-letnica političnih meja Evrope, 30-letnica osamosvajanja in osamosvojitve, 220-letnici rojstev Franceta Prešerna in Martina Slomška ... Tema je še kako pomembna, saj je obdobje koronavirusa tudi v okolje prineslo nove in večje količine odpadkov.
Dijaki so iskali inovativne načine uporabe odpadne embalaže. Tako so denimo teden dni v domačih gospodinjstvih zbirali odpadne kose in iz njih oblikovali oblačila, izdelke pa na ogled postavili kar v središču Celja. Kot je zapisal ravnatelj celjske gimnazije Gregor Deleja, se je letošnja tematika povezala s prostorskim razvojem in mestom tako, da so dijaki iz odpadnih plastenk izdelali inštalacijo ter jo namestili v javni prostor mesta.
Ta predstavlja plastični gozd in je umeščena v sicer naravno parkovno ureditev ob gimnaziji, kjer ob že postavljeni glineni inštalaciji, ki se počasi po naravni poti razkraja, opozarja prav na dolgotrajno razgradnjo plastike v naravi. Če se na eni strani naravni material gline razkroji v dobrih dveh tednih, bo za razgradnjo ene plastenke potrebnih kar 450 let.
»Do letos, ko je bila tema brezmejnost v plastičnem mestu, smo nagovorili že ekologijo, učinkovito rabo prostora, trajnostno mobilnost, analize in objektivne kritike določenih lokacij (šolsko parkirišče, Kosovelova ulica, Dečkovo naselje). Dijaki s takšnim načinom dela pri predmetu bivalna kultura pridobivajo konkretne izkušnje, seznanijo se z aktualno problematiko prostorskega načrtovanja in trajnostnimi načeli bivanja,« je pojasnila profesorica Maja Rak, mentorica. Poudarila je še, da je pomemben del učnega procesa razvijanje razmišljujočega odnosa do sveta z željo, da so mladi njegovi aktivni udeleženci.
»Vsakoletno sodelovanje z dijaki GCC prinaša vedno nov izziv, kako aktualno prostorsko problematiko približati mladim in jo predstaviti na tak način, da ne bo zvenela suhoparno, na drugi strani pa ne preveč površno ali banalno. Letošnje leto je sicer ponujalo celo vrsto tem, ki bi se jih splačalo podrobneje obravnavati, saj smo v času karantene po mojem mnenju začeli bolj ceniti kakovostno urejena območja v svojih lokalnih okoljih, kjer smo preživljali več časa. A se tudi naša letošnja izbrana tema nanaša na to, v kakšnem okolju in prostoru bomo v prihodnje živeli, mladi pa so tudi letos pokazali kritično držo in razumevanje težav, ki jih s sabo nosi čezmerna uporaba plastične embalaže. Upam, da so v delavnicah pridobili kako novo izkušnjo, predvsem pa zavedanje, da je prihodnost planeta tudi oziroma vse bolj v njihovih rokah,« je pojasnila Mojca Furman Oman iz Zavoda Metro RS.
Z zavodom gimnazija sodeluje od leta 2015, saj sta skupaj z Gorazdom Omanom aktivna načrtovalca prostorskih aktov v Savinjski regiji. Mesec prostora na GCC se bo simbolno zaključil s tradicionalnim dobrodelnim koncertom, ki ga bodo dijaki danes pripravili na spletu.
Brezmejno – plastično mesto
V Mesec prostora, ki že več kot desetletje poteka pod okriljem ministrstva za okolje in prostor, se peto leto zapored aktivno vključuje tudi Gimnazija Celje – Center (GCC), še posebno dijaki umetniške gimnazije likovne smeri. Pri predmetu bivalna kultura v sodelovanju z mentorji z Zavoda SR pripravljajo urbanistične delavnice Enajsta šola pod mostom, ki so letos potekale pod naslovom (Brez)mejno – plastično mesto.
Pametna klopOb omenjenih delavnicah in obeh instalacijah v parku GCC je Mesec prostora zaznamovala tudi postavitev prve pametne klopi v Celju, ki jo je Mestna občina Celje umestila v Kosovelovo ulico med GCC, Srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter Ekonomsko šolo Celje.
(Brez)mejno je namreč krovna tema letošnjega šolskega leta na GCC, v katerem v Sloveniji in svetu zaznamujemo pomembne zgodovinske mejnike, kot so 100-letnica političnih meja Evrope, 30-letnica osamosvajanja in osamosvojitve, 220-letnici rojstev Franceta Prešerna in Martina Slomška ... Tema je še kako pomembna, saj je obdobje koronavirusa tudi v okolje prineslo nove in večje količine odpadkov.
Modna revija iz reciklaže
Dijaki so iskali inovativne načine uporabe odpadne embalaže. Tako so denimo teden dni v domačih gospodinjstvih zbirali odpadne kose in iz njih oblikovali oblačila, izdelke pa na ogled postavili kar v središču Celja. Kot je zapisal ravnatelj celjske gimnazije Gregor Deleja, se je letošnja tematika povezala s prostorskim razvojem in mestom tako, da so dijaki iz odpadnih plastenk izdelali inštalacijo ter jo namestili v javni prostor mesta.
Ta predstavlja plastični gozd in je umeščena v sicer naravno parkovno ureditev ob gimnaziji, kjer ob že postavljeni glineni inštalaciji, ki se počasi po naravni poti razkraja, opozarja prav na dolgotrajno razgradnjo plastike v naravi. Če se na eni strani naravni material gline razkroji v dobrih dveh tednih, bo za razgradnjo ene plastenke potrebnih kar 450 let.
26
kosov odpadne
plastike pridela štiričlanska družina vsak teden. Celjski dijaki so jih zbirali in iz njih oblikovali oblačila.
»Do letos, ko je bila tema brezmejnost v plastičnem mestu, smo nagovorili že ekologijo, učinkovito rabo prostora, trajnostno mobilnost, analize in objektivne kritike določenih lokacij (šolsko parkirišče, Kosovelova ulica, Dečkovo naselje). Dijaki s takšnim načinom dela pri predmetu bivalna kultura pridobivajo konkretne izkušnje, seznanijo se z aktualno problematiko prostorskega načrtovanja in trajnostnimi načeli bivanja,« je pojasnila profesorica Maja Rak, mentorica. Poudarila je še, da je pomemben del učnega procesa razvijanje razmišljujočega odnosa do sveta z željo, da so mladi njegovi aktivni udeleženci.
Prihodnost v rokah mladih
»Vsakoletno sodelovanje z dijaki GCC prinaša vedno nov izziv, kako aktualno prostorsko problematiko približati mladim in jo predstaviti na tak način, da ne bo zvenela suhoparno, na drugi strani pa ne preveč površno ali banalno. Letošnje leto je sicer ponujalo celo vrsto tem, ki bi se jih splačalo podrobneje obravnavati, saj smo v času karantene po mojem mnenju začeli bolj ceniti kakovostno urejena območja v svojih lokalnih okoljih, kjer smo preživljali več časa. A se tudi naša letošnja izbrana tema nanaša na to, v kakšnem okolju in prostoru bomo v prihodnje živeli, mladi pa so tudi letos pokazali kritično držo in razumevanje težav, ki jih s sabo nosi čezmerna uporaba plastične embalaže. Upam, da so v delavnicah pridobili kako novo izkušnjo, predvsem pa zavedanje, da je prihodnost planeta tudi oziroma vse bolj v njihovih rokah,« je pojasnila Mojca Furman Oman iz Zavoda Metro RS.
Glavni izvor težav ni v količini odvečne plastike, temveč v nas, potrošnikih.
Z zavodom gimnazija sodeluje od leta 2015, saj sta skupaj z Gorazdom Omanom aktivna načrtovalca prostorskih aktov v Savinjski regiji. Mesec prostora na GCC se bo simbolno zaključil s tradicionalnim dobrodelnim koncertom, ki ga bodo dijaki danes pripravili na spletu.
