NAJVEČJI DEL RASTI ŽE ZA NAMI?
Cena bencina navzgor, Bratuškova benti, strokovnjaki pa odgovarjajo
Pri vseh trgovcih so šle cene naftnih derivatov navzgor: Za rezervoar bencina in dizla treba odšteti že čez 60 evrov.
Odpri galerijo
Poslanka in predsednica Sab Alenka Bratušek je glasna nasprotnica liberalizacije cen pogonskega goriva, ki smo jo v Sloveniji uvedli lani. Bratuškova je prepričana, da liberalizacija pri nas sploh ni mogoča, ker konkurence med ponudniki ni, edini rezultat njene uvedbe pa je povečanje dobička lastnikom. Cene goriva se na naših bencinskih servisih že od začetka leta dvigujejo, za kar Bratuškova krivi predvsem liberalizacijo, medtem ko borzni analitiki pravijo, da je odgovor predvsem drugje.
»Popolna liberalizacija naftnih derivatov - vsi plačujemo nafto 25 odstotkov več kot pred tem in cena delnice Petrola se je povišala za 30 odstotkov v zadnjega pol leta po liberalizaciji. Naredili so škodo za ljudi, obrtnike in podjetnike, ki za poln 50 litrski tank dizla plačujemo 11 evrov več,« je te dni ogorčeno zapisala Bratuškova. Po njenih podatkih cena 95-oktanskega bencina na Petrolovem servisu znaša na liter 1,202 evra, dizla 1,233 evra, medtem ko so cene na avtocestah še dražje.
Cena nafte se je v letu dni podvojila in od tod v največji meri izhajajo tudi podražitve na bencinskih servisih, a ne samo pri nas, ampak povsod, za Slovenske novice pojasnjuje vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih Peter Mizerit. Cena sodčka teksaške nafte WTI je pred letom dni stala okrog 32 ameriških dolarjev, danes pa prek 65.
Zakaj je cena nafte toliko zrasla v letu dni? »Lani smo bili v tem času na vrhuncu prvega vala epidemije in cena nafte je takrat dramatično upadla zaradi nenadne zaustavitve svetovnega gospodarstva, predvsem potovanj. Monetarne in fiskalne oblasti so nato v naslednjih mesecih dostavile tako obsežne pakete spodbud in pomoči, da se je povpraševanje ponovno močno okrepilo, zdaj pa se temu pridružuje še postopno odpiranje gospodarstev in sprostitev gibanja oseb. Inflacijski pritiski so torej predvsem posledica kombinacije epidemioloških razmer ter vodenja ekstremnih monetarnih in fiskalnih politik, ki omogočajo velikanske proračunske primanjkljaje v državnih blagajnah,« pojasnjuje Mizerit in dodaja, da bi se morali politiki z »vprašanji in s pritožbami glede rasti cen torej morda obrniti na Evropsko centralno banko ali ameriško Federal Reserve in jih opomniti na mandat stabilnih cen, karkoli že to pomeni«.
Kakšne cene se nam obetajo v prihodnjih spomladanskih in poletnih tednih? »Pri trenutnih cenah nafte bi že lahko pričakovali, da se bo povečevala tudi ponudba, saj je črpanje ponovno dobičkonosno tako, da bi se utegnila rast cen umiriti. Na strani povpraševanja še obstaja določena možnost povečanja porabe, ko se bo popolnoma sprostil še letalski promet. Cena nafte je notorično odvisna tudi od težko predvidljivih zunanjih šokov, primer tega je trenutno dogajanje na Bližnjem vzhodu, zaradi česar so napovedi prej ugibanje kot kaj drugega, vendarle pa je najbrž vsaj z vidika gospodarskega okrevanja zdaj največji del rasti cene že za nami. V primeru nadaljevanja ekstremnih monetarnih ukrepov in ohranjanja presežne likvidnosti na finančnih trgih pa seveda ne gre izključiti pojava špekulativnega povpraševanja po nafti in drugih surovinah kot zaščiti pred rastočimi inflacijskimi pričakovanji,« napoveduje Mizerit.
Specialist področja investicijskih skladov pri Triglav skladih Alexandr Gutirea prav tako poudarja, da so cene nafte na svetovnem trgu v zadnjih mesecih krepko zrasle rastejo. »Od konca oktobra 2020 je cena nafte (tako znamke Brent kot tudi znamke WTI) zrasla za 78 odstotkov. Ključna razloga za rast sta optimizem glede prihodnjega povpraševanja in precej manjše skrbi glede presežka ponudbe v primerjavi s situacijo izpred enega leta,« pojasnjuje.
Gutirea ocenjuje, da se bi po napovedih analitikov cene nafte do konca leta gibale blizu trenutne ravni, a da presenečenj ne moremo izključiti. »Prihodnje gibanje cen nafte bo odvisno od povpraševanja razvitih držav, kjer postopek cepljenja proti covidu 19 poteka relativno uspešno, in razvijajočih se držav, kjer se ponekod srečujejo z resnimi težavami pri borbi s koronavirusom. Po drugi strani bodo na cene nafte vplivale tudi odločitve večjih proizvajalcev nafte tako znotraj Opeca kot tudi zunaj,« dodaja Gutirea.
»Popolna liberalizacija naftnih derivatov - vsi plačujemo nafto 25 odstotkov več kot pred tem in cena delnice Petrola se je povišala za 30 odstotkov v zadnjega pol leta po liberalizaciji. Naredili so škodo za ljudi, obrtnike in podjetnike, ki za poln 50 litrski tank dizla plačujemo 11 evrov več,« je te dni ogorčeno zapisala Bratuškova. Po njenih podatkih cena 95-oktanskega bencina na Petrolovem servisu znaša na liter 1,202 evra, dizla 1,233 evra, medtem ko so cene na avtocestah še dražje.
Cena nafte se je v letu dni podvojila in od tod v največji meri izhajajo tudi podražitve na bencinskih servisih, a ne samo pri nas, ampak povsod, za Slovenske novice pojasnjuje vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih Peter Mizerit. Cena sodčka teksaške nafte WTI je pred letom dni stala okrog 32 ameriških dolarjev, danes pa prek 65.
Zakaj je cena nafte toliko zrasla v letu dni? »Lani smo bili v tem času na vrhuncu prvega vala epidemije in cena nafte je takrat dramatično upadla zaradi nenadne zaustavitve svetovnega gospodarstva, predvsem potovanj. Monetarne in fiskalne oblasti so nato v naslednjih mesecih dostavile tako obsežne pakete spodbud in pomoči, da se je povpraševanje ponovno močno okrepilo, zdaj pa se temu pridružuje še postopno odpiranje gospodarstev in sprostitev gibanja oseb. Inflacijski pritiski so torej predvsem posledica kombinacije epidemioloških razmer ter vodenja ekstremnih monetarnih in fiskalnih politik, ki omogočajo velikanske proračunske primanjkljaje v državnih blagajnah,« pojasnjuje Mizerit in dodaja, da bi se morali politiki z »vprašanji in s pritožbami glede rasti cen torej morda obrniti na Evropsko centralno banko ali ameriško Federal Reserve in jih opomniti na mandat stabilnih cen, karkoli že to pomeni«.
Kakšne cene se nam obetajo v prihodnjih spomladanskih in poletnih tednih? »Pri trenutnih cenah nafte bi že lahko pričakovali, da se bo povečevala tudi ponudba, saj je črpanje ponovno dobičkonosno tako, da bi se utegnila rast cen umiriti. Na strani povpraševanja še obstaja določena možnost povečanja porabe, ko se bo popolnoma sprostil še letalski promet. Cena nafte je notorično odvisna tudi od težko predvidljivih zunanjih šokov, primer tega je trenutno dogajanje na Bližnjem vzhodu, zaradi česar so napovedi prej ugibanje kot kaj drugega, vendarle pa je najbrž vsaj z vidika gospodarskega okrevanja zdaj največji del rasti cene že za nami. V primeru nadaljevanja ekstremnih monetarnih ukrepov in ohranjanja presežne likvidnosti na finančnih trgih pa seveda ne gre izključiti pojava špekulativnega povpraševanja po nafti in drugih surovinah kot zaščiti pred rastočimi inflacijskimi pričakovanji,« napoveduje Mizerit.
Kakšne so cene goriva pri naših sosedih?
Na spletni strani AMZS lahko spremljate okvirne cene goriva po Evropi. Pri tem poudarjajo, da je treba upoštevati, da so v večini držav, tudi sosednjih, kot so Hrvaška, Avstrija in Italija, cene goriva na avtocestnih servisih tudi do 20 odstotkov višje, kot je povprečna cena.
Slovenija po zadnjih podatkih (11. maj): 1,203 evra (95-oktanski): 1,351 evra (98-oktanski); 1,233 evra (dizel).
Avstrija (11. maj): 1,236 evra (95-oktanski); 1,406 evra (98 oktanski); 1,173 evra (dizel).
Hrvaška (11. maj): 1,38 evra (95-oktanski); 1,46 evra (98-oktanski); 1,32 evra (dizel)
Italija (14. maj): 1,634 evra (95-oktanski); 1,814 evra (98-oktanski): 1,495 evra (dizel)
Madžarska (14. maj): 1,22 evra (95-oktanski); 1,28 evra (98-oktanski); 1,22 evra (dizel).
Nemčija (14. maj): 1,547 evra (95-oktanski); 1,848 evra (98-oktanski); 1,336 evra (dizel)
Na spletni strani AMZS lahko spremljate okvirne cene goriva po Evropi. Pri tem poudarjajo, da je treba upoštevati, da so v večini držav, tudi sosednjih, kot so Hrvaška, Avstrija in Italija, cene goriva na avtocestnih servisih tudi do 20 odstotkov višje, kot je povprečna cena.
Slovenija po zadnjih podatkih (11. maj): 1,203 evra (95-oktanski): 1,351 evra (98-oktanski); 1,233 evra (dizel).
Avstrija (11. maj): 1,236 evra (95-oktanski); 1,406 evra (98 oktanski); 1,173 evra (dizel).
Hrvaška (11. maj): 1,38 evra (95-oktanski); 1,46 evra (98-oktanski); 1,32 evra (dizel)
Italija (14. maj): 1,634 evra (95-oktanski); 1,814 evra (98-oktanski): 1,495 evra (dizel)
Madžarska (14. maj): 1,22 evra (95-oktanski); 1,28 evra (98-oktanski); 1,22 evra (dizel).
Nemčija (14. maj): 1,547 evra (95-oktanski); 1,848 evra (98-oktanski); 1,336 evra (dizel)
Specialist področja investicijskih skladov pri Triglav skladih Alexandr Gutirea prav tako poudarja, da so cene nafte na svetovnem trgu v zadnjih mesecih krepko zrasle rastejo. »Od konca oktobra 2020 je cena nafte (tako znamke Brent kot tudi znamke WTI) zrasla za 78 odstotkov. Ključna razloga za rast sta optimizem glede prihodnjega povpraševanja in precej manjše skrbi glede presežka ponudbe v primerjavi s situacijo izpred enega leta,« pojasnjuje.
Gutirea ocenjuje, da se bi po napovedih analitikov cene nafte do konca leta gibale blizu trenutne ravni, a da presenečenj ne moremo izključiti. »Prihodnje gibanje cen nafte bo odvisno od povpraševanja razvitih držav, kjer postopek cepljenja proti covidu 19 poteka relativno uspešno, in razvijajočih se držav, kjer se ponekod srečujejo z resnimi težavami pri borbi s koronavirusom. Po drugi strani bodo na cene nafte vplivale tudi odločitve večjih proizvajalcev nafte tako znotraj Opeca kot tudi zunaj,« dodaja Gutirea.