Mateja Logar jasna o tem, zakaj se je treba cepiti
Cepljenje proti gripi, covidu-19 in klopnemu meningoencefalitisu so le tri od številnih, s katerimi se lahko zaščitimo pred boleznimi. Nekatera so pri posameznikih bolj, nekatera manj priljubljena. Razlogov za to je več, tudi strah pred učinkovinami v cepivih oziroma njihovimi morebitnimi stranskimi učinki. A kot že vrsto let poudarjajo zdravniki, tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), s cepljenjem dejansko vzdržujemo lastno zdravje.
»V Sloveniji še vedno velja, da je cepljenje nekaj, kar se dogaja predvsem pri otrocih, ko pa smo enkrat odrasli, to ni več za nas. To je pravzaprav zmotno,« je pred dnevi poudarila infektologinja Mateja Logar z infekcijske klinike UKC Ljubljana. Druga zmota je, da ljudje na vprašanje, zakaj se ne odločijo za cepljenje, odgovorijo, da so zdravi. »Seveda, cepimo se zato, da ostanemo zdravi. Ko enkrat zbolimo, je za cepljenje že prepozno,« je še dejala. Kot tudi, da je cepljenje ukrep, ki pomembno vpliva na celoten javnozdravstveni sistem in je pomembno znižal umrljivost po vsem svetu.
Slovenija že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice.
Slovenija pred časom
O pomenu cepljenja boste danes, ko se začenja svetovni in evropski teden cepljenja, zagotovo še večkrat slišali. Tudi zato ker se letos s tednom spominjamo 50. obletnice, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela razširjeni program cepljenja.
Nacionalni programi cepljenja in prizadevanja, da bi bila cepiva na voljo vsem otrokom, so po besedah vodje predstavništva SZO v Sloveniji Melite Vujnović v zadnjih 50 letih skupno rešili 250 milijonov življenj.
»Od takrat je znanost zelo napredovala, danes je na voljo 13 splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter 17 dodatnih, ki so priporočena odvisno od okoliščin,« je naštela. Posebej je omenila cepivo proti HPV, ki preprečuje razvoj raka materničnega vratu, in cepivo proti pnevmokoknim okužbam.
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ Marta Grgič Vitek je dodala, da ima slovenski nacionalni program cepljenja še daljšo tradicijo kot razširjeni program cepljenja, saj je bil predpisan že v 60. letih. »Slovenija že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice, kar pomeni, da ta bolezen pri nas ni endemična, pač pa gre za posamezne vnesene primere, ki se včasih razširijo na nekaj dovzetnih posameznikov. Precepljenost proti ošpicam je bila desetletja zelo visoka in cepivo je zelo učinkovito. Letos smo obravnavali 9 primerov, večino pri necepljenih posameznikih,« je pojasnila.
Povedala je tudi, da se v nasprotju s tem oslovski kašelj še pojavlja, pri čemer se je pojavnost po uvedbi cepljenja leta 1959 bistveno znižala. V zadnjih mesecih po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poroča več evropskih držav in tudi v Sloveniji je bilo do danes 937 primerov. Kot najpomembnejši razlog, poleg zgoraj navedenih, je izpostavila ukrepe za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2, saj je bilo s tem omejeno kroženje tudi drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji in pa znižanje precepljenosti otrok.
Ostati zdrav
Prav vsak lahko s svojim življenjskim slogom in preventivnim ravnanjem vpliva na to, kako zdrav bo. »Pri ogrožajočih nalezljivih boleznih zadostna precepljenost v družbi zagotavlja zdravje in blaginjo vseh generacij,« spomnijo na NIJZ.
Poskrbimo torej za redna cepljenja, redno udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka. Pomembna je še zdrava prehrana, poleg tega vsak dan vsaj del prostega časa namenimo gibanju.
Razširili bi cepljenje
Na NIJZ sicer za letošnji program cepljenja predlagajo razširitev cepljenj, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. In sicer da se že v programu cepljenja za leto 2024 napove širitev nacionalnega programa s cepljenjem otrok proti noricam z letom 2025. Pa da se cepljenje proti HPV omogoči tudi fantom oziroma moškim do dopolnjenega 26. leta starosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Dobro bi bilo omogočiti tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še eni ali dvema dodatnima generacijama odraslih (ki v tekočem letu dopolnijo 47 in 48 let; poleg že upravičenih generacij odraslih – to so osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let, in zamudniki), in da se nosečnicam omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu, takoj ko bo cepivo v Sloveniji na voljo.
250 milijonov življenj so rešila cepiva v zadnjih 50 letih.