MLADI O ODNOSU DO CEPLJENJA
Cepljenje kot poskus nadzorovanja populacije? Mladi Slovenci o razlogih proti cepljenju
Tretjina jih cepljenje zavrača.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo
Center za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je predstavil prve izsledke raziskave o odzivih mladih na epidemijo in ukrepe ter o odnosu mladih do cepljenja. Ugotovili so, da večina mladih cepljenju ne nasprotuje, izrecno pa ga zavrača 30,2 odstotka mladih. Ti se v naslednjih šestih mesecih ne nameravajo cepiti.
Rezultati prve raziskave mladih v starostni skupini od 15 do 30 let so pokazali, da je delež cepljenih proti covidu 19 zelo blizu deležu cepljenja v splošni populaciji. Skupni delež cepljenih mladih (z enim ali dvema odmerkoma) in tistih, ki se še nameravajo cepiti, znaša 57,5 odstotka. 12,3 odstotka mladih je glede cepljenja neodločenih. Skoraj četrtina mladih (24,2 odstotka) ima s strahom pred boleznijo, medtem ko 50,6 odstotka mladih tega strahu ne občuti. Strah pred boleznijo je povezan tudi s cepljenostjo in izraženo namero o cepljenju. Mladi, ki strahu pred boleznijo ne občutijo, se večinoma ne nameravajo cepiti.
Zaznava resnosti potencialnih osebnih zdravstvenih posledic okužbe z novim koronavirusom je povezana s cepljenjem mladih. Med mladimi, ki se ne nameravajo cepiti, jih 77,8 odstotka meni, da ne bi imeli pomembnih zdravstvenih posledic ali pa da bi bile te blage. Ta delež je bistveno nižji pri tistih, ki se nameravajo cepiti (41,7 odstotka) in pri neodločenih (38,1 odstotka) ter tudi pri cepljenih (58,9 odstotka).
Stališča mladih o cepljenju so povezana z njihovo namero o cepljenju. Več kot tri četrtine (76,2 odstotka) cepljenih mladih verjame, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivajo na zdravje drugih v skupnosti, 82,3 odstotka jih verjame, da s tem zmanjšajo možnost okužbe s koronavirusom, več kot pol, 57,1 odstotka, pa jih verjame, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za covidom 19.
Mladi, ki se ne nameravajo cepiti, imajo o varovalni vrednosti cepiva za svoje zdravje in zdravje skupnosti izrazito negativna stališča. Med njimi se jih 81,6 odstotka ne strinja s tem, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivalo na zdravje drugih v skupnosti, 61,1 odstotka jih ne verjame, da s cepljenjem zmanjšajo možnost okužbe s korona virusom, 82,9 odstotka pa se jih ne strinja s tem, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za covidom 19.
Mladi imajo deljena mnenja o učinkovitosti in varnosti cepiv in do njih izkazujejo precej nezaupanja. 42,2 odstotka mladih verjame, da so dostopna cepiva učinkovita, 39,1 odstotka mladih zaupa, da so dostopna cepiva varna. Na drugi strani pa 34,7 odstotka mladih ne verjame v njihovo učinkovitost in 39,3 odstotka mladih ne zaupa, da so cepiva varna.
Necepljeni mladi so zaskrbljeni glede nezaželenih stranskih učinkov cepljenja. Med njimi jih 73,7 odstotka meni, da bi jih ta skrb verjetno, ali zelo verjetno odvrnila od cepljenja. V primerjavi z nezaželenimi stranskimi učinki, je skrb glede varnosti cepiv manjša, vendar še vedno precej visoka, saj bi takšna skrb od cepljenja odvrnila 69,9 odstotka mladih.
Najbolj skeptični so mladi predvsem do cepljenja, ki ga več kot tretjina vprašanih, 35 odstotkov, razume kot poskus nadzorovanja populacije. Med mladimi jih 25 odstotkov meni, da je koronavirus izmišljotina farmacevtske industrije, 24,5 odstotka mladih se strinja s trditvijo, da cepivo proti koronavirusu povzroči neplodnost. Z vsemi tremi trditvami se najbolj strinja skupina mladih, ki se ne namerava cepiti.
Glede zaupanja virom informiranja o covidu 19 mladi izražajo največ zaupanja v strokovne in znanstvene vire informiranja, precejšnjo mero nezaupanja pa izražajo v politične odločevalce, družbena omrežja, spletne klepetalnice in forume. V povezavi z namero o cepljenju znanstvenikom in strokovnjakom najbolj zaupajo cepljeni mladi, najmanj pa tisti, ki se ne nameravajo cepiti.
Rezultati prve raziskave mladih v starostni skupini od 15 do 30 let so pokazali, da je delež cepljenih proti covidu 19 zelo blizu deležu cepljenja v splošni populaciji. Skupni delež cepljenih mladih (z enim ali dvema odmerkoma) in tistih, ki se še nameravajo cepiti, znaša 57,5 odstotka. 12,3 odstotka mladih je glede cepljenja neodločenih. Skoraj četrtina mladih (24,2 odstotka) ima s strahom pred boleznijo, medtem ko 50,6 odstotka mladih tega strahu ne občuti. Strah pred boleznijo je povezan tudi s cepljenostjo in izraženo namero o cepljenju. Mladi, ki strahu pred boleznijo ne občutijo, se večinoma ne nameravajo cepiti.
Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu 507 oseb, starih od 15 do 30 let. Potekala je med 11. in 17. avgustom 2021. Raziskavo je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Zaznava resnosti potencialnih osebnih zdravstvenih posledic okužbe z novim koronavirusom je povezana s cepljenjem mladih. Med mladimi, ki se ne nameravajo cepiti, jih 77,8 odstotka meni, da ne bi imeli pomembnih zdravstvenih posledic ali pa da bi bile te blage. Ta delež je bistveno nižji pri tistih, ki se nameravajo cepiti (41,7 odstotka) in pri neodločenih (38,1 odstotka) ter tudi pri cepljenih (58,9 odstotka).
Stališča mladih o cepljenju so povezana z njihovo namero o cepljenju. Več kot tri četrtine (76,2 odstotka) cepljenih mladih verjame, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivajo na zdravje drugih v skupnosti, 82,3 odstotka jih verjame, da s tem zmanjšajo možnost okužbe s koronavirusom, več kot pol, 57,1 odstotka, pa jih verjame, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za covidom 19.
Zakaj se ne bi cepili?
Mladi, ki se ne nameravajo cepiti, imajo o varovalni vrednosti cepiva za svoje zdravje in zdravje skupnosti izrazito negativna stališča. Med njimi se jih 81,6 odstotka ne strinja s tem, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivalo na zdravje drugih v skupnosti, 61,1 odstotka jih ne verjame, da s cepljenjem zmanjšajo možnost okužbe s korona virusom, 82,9 odstotka pa se jih ne strinja s tem, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za covidom 19.
Mladi imajo deljena mnenja o učinkovitosti in varnosti cepiv in do njih izkazujejo precej nezaupanja. 42,2 odstotka mladih verjame, da so dostopna cepiva učinkovita, 39,1 odstotka mladih zaupa, da so dostopna cepiva varna. Na drugi strani pa 34,7 odstotka mladih ne verjame v njihovo učinkovitost in 39,3 odstotka mladih ne zaupa, da so cepiva varna.
Necepljeni mladi so zaskrbljeni glede nezaželenih stranskih učinkov cepljenja. Med njimi jih 73,7 odstotka meni, da bi jih ta skrb verjetno, ali zelo verjetno odvrnila od cepljenja. V primerjavi z nezaželenimi stranskimi učinki, je skrb glede varnosti cepiv manjša, vendar še vedno precej visoka, saj bi takšna skrb od cepljenja odvrnila 69,9 odstotka mladih.
Cepljenje kot poskus nadzorovanja populacije?
Najbolj skeptični so mladi predvsem do cepljenja, ki ga več kot tretjina vprašanih, 35 odstotkov, razume kot poskus nadzorovanja populacije. Med mladimi jih 25 odstotkov meni, da je koronavirus izmišljotina farmacevtske industrije, 24,5 odstotka mladih se strinja s trditvijo, da cepivo proti koronavirusu povzroči neplodnost. Z vsemi tremi trditvami se najbolj strinja skupina mladih, ki se ne namerava cepiti.
Glede zaupanja virom informiranja o covidu 19 mladi izražajo največ zaupanja v strokovne in znanstvene vire informiranja, precejšnjo mero nezaupanja pa izražajo v politične odločevalce, družbena omrežja, spletne klepetalnice in forume. V povezavi z namero o cepljenju znanstvenikom in strokovnjakom najbolj zaupajo cepljeni mladi, najmanj pa tisti, ki se ne nameravajo cepiti.
