Cerar poziva Slovence k samozavesti, poglejte, kaj mu je zabrusil Janša

Zunanji minister Miro Cerar je mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU Priita Pikamäeja, da to sodišče s sedežem v Luksemburgu ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe, označil za šibko argumentirano. Dodal je, da je tako tudi mnenje »naših pravnikov, odvetnikov.«

Cerar je na začetku tiskovne konference poudaril, da je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena z arbitražno odločbo, ki jo je soglasno sprejel arbitražni tribunal. Ta je po njegovih besedah ugotovilo tudi, da hrvaški argumenti o neveljavnosti postopka ne držijo: »Imamo dokončno odločbo, ki jo Slovenija spoštuje, Hrvaška ne.«



O mnenju je povedal, da to za sodišče ni zavezujoče. »Sodišče bo na podlagi mnenja izvedlo presojo in bo po naši oceni prihodnje leto sprejelo odločitev, najprej o dopustnostim in če bo odločilo, da je tožba dopustna, bo odločalo o vsebini. Samo mnenje je po moje šibko argumentirano, takšno je tudi mnenje naših pravnikov. Kako bo to mnenje ocenjeno, pa je v domeni sodišča. Sodišče je doslej odločilo le v petih primerih, ko je ena članica EU tožila drugo članico. V dveh primerih mnenju pravobranilca ni sledilo.«
 
Ponovil je, da je Slovenija postopek sprožila zato, ker »nespoštovanje arbitraže odločbe pripelje do tega, da Hrvaška s tem avtomatično krši pravni red EU. To smo argumentirali v tožbi. Odločanje pred sodiščem pa nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne odločitve, ta je veljavna in zavezujoča. Slovenci moramo pokazati neko samozavest, vsi argumenti so na naši strani. Prvič v zgodovini imamo dokončno določeno mejo s Hrvaško, moramo vztrajati, da se upošteva dosledno.«

Poziv k enotnosti 

Kakšen je plan B? »Ga ni treba imeti, obstaja dober plan A: Hrvaška mora izpolnjevati odločitev. Če katera članica ne želi izvršiti pravne odločbe, v takem primeru trpi škodo država, na dolgi rok pa vladavina prava. Vedno se lahko neka močna država odloči, da prava ne bo spoštovala, potem vložiš tožbo. Če na koncu ne spoštuje prava, ne zasluži, da je članica. Nihče na tem svetu do danes ni rekel, da Hrvaška ni dolžna izvršiti te odločbe (arbitražnega sodišča, op. p.), je pa veliko držav reklo, da jo mora. V tožbo smo šli, da izkoristimo vsa pravna sredstva, da pokažemo, da smo si prizadevali na pravi način pogovarjati se s sosedo,« je pojasnil. Nato pa kar z nekoliko povišanim tonom pozval: »Mi moramo vztrajati. Politika mora biti enotna, nacija mora biti enotna!«

»Zbirka katastrofalnih potez«

Enotnosti slovenske politike pa, vsaj sodeč po prvih odzivih, ni pričakovati. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je v odzivu na mnenje pravobranilca označila za še eno zaušnico in slabo popotnico za nadaljnji postopek: »Če pustimo ob strani vsebino, ki niti najmanj ne odraža tega, kar smo Slovenci želeli dobiti, je arbitraža Slo/Hr zbirka katastrofalnih in škodljivih potez amaterske slovenske zunanje politike.«


Še bolj oster je bil njen strankarski šef in prvak opozicije Janez Janša. »Kot da vlada RS tega ne bi vedela vnaprej? Sedaj pa, Miro Cerar denar za stroške prosim plačajte iz svojega žepa,« je pozval zunanjega ministra.


Povsem nasprotno mnenje od Cerarjevega ima (pričakovano) Hrvaška. Predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki se poteguje za nov mandat, je zapisala, da je »arbitraža mrtva in da je Slovenija sama priznala svoje škandalozno ravnanje, ki je privedlo do propada arbitražnega postopka. Edina trajna rešitev so dialog in bilateralna pogajanja. Prej ko bo Slovenija to sprejela, prej bomo rešili to vprašanje.«