Cerkev hoče tržnico po dogovoru iz leta 1881

LJUBLJANA – Konec januarja smo v Slovenskih novicah razkrili, da je projekt prenove ljubljanske tržnice in gradnje podzemne garaže trenutno v »mirovanju«. Kot smo poročali, so Nadškofija Ljubljana, Stolna župnija Ljubljana – Sv. Nikolaj in Stolni kapitelj Ljubljana po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL) sprožili sodni postopek na okrajnem sodišču. Kot so nam takrat odgovorili z MOL, predlagatelji kot lastniki objektov predlagajo določitev pripadajočega zemljišča k stavbam z naslovom Ciril-Metodov trg 4 (nadškofija, semenišče) in Dolničarjeva 1 (župnišče in ljubljanska stolnica sv. Nikolaja). Gre za kompleks zemljišč okoli treh objektov, ki so sicer v lasti predlagateljev oziroma Cerkve. Svoje zahtevke utemeljujejo »na zgodovinskih dejstvih iz 18. stoletja in še prej ter na pretekli rabi«.

Predlog vložili že julija 2016

»Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana in Stolna župnija Ljubljana – Sv. Nikolaj imajo v skladu z Ustavo Republike Slovenije pravico do enakega varstva pravic in pravico enakega sodnega varstva kot vsaka druga fizična ali pravna oseba. Predlog temelji na pretekli redni rabi zemljišča, določbah ZVEtL ter več različnih dokumentih iz različnih časovnih obdobij, denimo dogovor škofa Pogačarja (Janez Zlatoust Pogačar, op. p.) in magistrata z dne 20. 08. 1881, iz katerih izhaja lastništvo predlagateljev,« so na vprašanje, na katerih dokumentih konkretno temelji njihov zahtevek, odgovorili z Nadškofije Ljubljana. Predlog so vložili julija 2016 »kot odgovor na predlog MOL glede evidentiranja urejenega dela meje in nikakor ne iz razloga, kako ponagajati Jankoviću«, so še dodali.
V ljubljanski nadškofiji, tako kot večina nasprotnikov, zatrjujejo, da ne nasprotujejo delovanju ljubljanske tržnice in tudi ne prenovi oziroma obnovi, nasprotujejo pa gradnji garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico. Ko je občina leta 2011 pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo parkirne hiše, se je nadškofija nanj pritožila, ker občina ni pridobila njenega soglasja za izvedbo zaščitne gradbene jame pod stavbo semenišča. Ministrstvo je pritožbo upoštevalo in dovoljenje odpravilo.

Kulturna dediščina večja dobrina od garažne hiše

»Nadškofija bo vedno zastopala stališče, ki se mu pridružuje vedno večji del javnosti, da je njena dolžnost, da skupaj s strokovnimi službami v okviru varstva kulturne dediščine varuje to nenadomestljivo dragoceno kulturno in sakralno dediščino. Ne samo v ožjem pomenu objektov in opreme, ki so v lasti nadškofije, ali drugih cerkveno pravnih oseb, ampak tudi drugih elementov dediščine (arheološko nahajališče, pokopališče, Plečnikova dediščina ...). Za nadškofijo je vse to neprimerljivo večja dobrina kot garažna hiša,« je zapisal Boštjan Prevc iz tiskovni urada Nadškofije Ljubljana.
»Še dodatno imamo veliko zadržkov za gradnjo garažne hiše glede na izkušnjo, kako se je pristopalo k sanaciji poškodb objektov, ki so nastale ob gradnji garažne hiše na Kongresnem trgu. Navedeno tematiko dobro osvetljuje članek avtorja dr. Luke Vidmarja z naslovom Ogrožena kulturna dediščina, ki je bil objavljen avgusta 2017 v številki 88 Slovenski čas, priloga tednika Družina,« je še zapisal Prevc.
Predlagatelji si prizadevajo, da bi bil celoten kare stolnice, semenišča, škofije in župnišča, ki predstavlja jedro baročne Ljubljane in se lahko enakovredno meri z najlepšimi evropskimi baročnimi mesti, kot območje kulturne dediščine ustrezno zavarovano, v biser baročne Ljubljane pa kot drugod po Evropi umeščene dejavnosti, ki bi spoštovale stolnico kot prostor bogoslužja, klasične kulture in slovenske tradicije, še pravijo v ljubljanski nadškofiji. Dokler postopek ne bo končan, občina ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.