Cerkniško jezero: leta 1933 so doživeli grozljive poplave (FOTO)

Letošnji začetek avgusta nam je postregel z nenavadno visokim vodostajem Cerkniškega jezera za ta poletni mesec, saj je 10. avgusta merilna postaja Dolenje Jezero kazala 402 centimetra. Lani v tem času je bilo jezero povsem brez vode.

Vodostaj na Cerkniškem jezeru na dveh merilnih postajah Agencije Republike Slovenije za okolje – na Gorenjem in Dolenjem Jezeru – spremljajo od leta 1954, torej skoraj 70 let. Do danes je avgusta samo enkrat preseglo štiri metre, in sicer 18. avgusta 1977, ko so namerili 410 cm. Tistega leta je bil vodostaj po arhivskih podatkih Arsa visok vse leto. »Obilno deževje novembra 2000 je prineslo vodostaj 65 cm nad ograjo mostu v vasi Dolenje Jezero, voda pa je segala do sredine spodnjega križišča. Februarja 2014, po žledu, je segala do vrha robnika na zgornjem delu parkirišča v vasi Dolenje Jezero. A za jesen visoke vode niso neobičajne. Za poletje so. Poleti so domačini vajeni, da namesto jezera gledajo gole požiralnike ter pašnike in travnike, ki jih kosijo. Ne pa vode,« so o letošnjem polnem jezeru povedali v Notranjskem regijskem parku (NRP) v Cerknici.

Sprehod po jezeru brez vode

Ko je suho, lahko kmetje kosijo.

Plovba z drevakom

Poletnih poplav ne pomnijo

Letošnje katastrofalne poplave so občini Cerknica prizanesle. Jezero je bilo pred obilnimi padavinami v prvih dneh avgusta namreč brez vode in deževje ga je napolnilo, ni pa se razlilo do naselij. Poplav poleti tam sicer ne pomnijo, tudi zabeležene niso, se je pa Cerkniško jezero nazadnje razlilo do hiš na Dolenjem Jezeru novembra 2000 in februarja 2014 – a ne poleti. Še ena velika ojezeritev je bila leta 1971, ko je voda prišla do spodnjega križišča na Dolenjem Jezeru, a takrat je bila cesta čez nasip 40 cm nižja, tako da bi višino vode lahko primerjali s tisto iz leta 2014.

V NRP še dodajajo, da je o poplavah pisal Franz Kraus (1834–1897), avstrijski raziskovalec krasa, ampak le o tistih na Planinskem polju, katerih višina je odvisna tudi od vode Pivke in Hotenjke: »A to ne pomeni nujno, da so bili tako močni ekstremi istočasno tudi na Cerkniškem jezeru. O tem lahko le ugibamo.« Kraus je z raziskavami dosegel, da sta kmetijsko ministrstvo in deželna vlada Kranjske prav na podlagi objav njegovih strokovnih člankov in prizadevanj leta 1866 naročila izdelavo načrta za preprečevanje poplav na kraških poljih v porečju Ljubljanice. O visokih vodah Planinskega polja je Kraus zapisal, da je v sezoni 1801/02 voda segala do kapele ob takratni glavni cesti, leta 1820 je hrib Jakovica postal otok, vas Laze pa delno poplavljena. V letu 1843/44 je bila poplava od novembra 1843 do junija 1844, voda je izginila le za osem dni. V letu 1851/52 je bila velika povodenj od novembra 1851 do zime 1852, v obdobju 1875/76 pa je trajala od decembra do aprila. Leta 1892 je bila po Krausovem poročanju srednje visoka voda.

Nenehno spreminja svojo podobo.

Cerkniško jezero je polno.

Ne odteče vsako leto

O še eni poplavi v Cerknici, tisti iz leta 1933, pa je obsežen zapis na spletni strani Stare slike: »V letu 1933 se je deževje začelo 20. septembra, se med 21. in 23. septembrom stopnjevalo ter doseglo izredno velike količine padavin. Ponehalo je šele 24. septembra, kar je posledično povzročilo velike poplave v naših krajih. Cerkniščica je prestopila bregove in se razlila po velikem delu Cerknice in Dolenje vasi, saj struga le tu poteka po sredini omenjenih naselij, tako da si lahko samo mislimo, koliko gorja so med poplavami preživljali prebivalci ob njej. Poleg tega so bile ob Cerkniščici številne žage in mlini, ki so bili prav tako zelo izpostavljeni in v nevarnosti, da jih odnese.« Pozneje so Cerkniščico, enega od glavnih pritokov Cerkniškega jezera, regulirali v eno samo široko strugo, zato ne poplavlja več.

Cerkniško jezero nenehno spreminja svojo podobo. Četudi veljajo nekatere zakonitosti glede tega, kdaj je napolnjeno in kdaj presušeno, se tudi to spreminja iz leta v leto. O jezeru je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) pisal takole: »Vedeti je treba, da se ne odteče prav vsako leto. Včasih se zgodi, vendar zelo poredkoma, da izgine v treh, štirih ali celo petih letih samo enkrat. /.../ Toda često se tudi primeri, da odteče v enem letu dvakrat ali celo trikrat, nikoli pa ne ostane vse leto suho. Sicer pa odteče navadno le enkrat v letu, namreč okrog svetega Ivana ali Jakoba.«

Vožnja z lojtrnikom po okolici

»Načeloma velja, zapisano je tudi v učbenikih, da se jezero po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka, kar se zgodi spomladi, po taljenju snega, in ob jesenskih padavinah,« pravijo v NRP. »Nekako običajno velja, da povsem presahne v avgustu in ga ni do jesenskih obilnejših padavin. Vendar pa je v zadnjih letih drugače. Voda presahne večkrat, prvič že zgodaj spomladi, zaradi vse pogostejših sušnih poletij je jezero povsem suho vse poletne mesece. Razlog za to so po navedbah meteorologov in hidrologov Arsa podnebne spremembe, najverjetneje pa tudi posegi za izsuševanje, ki so bili na jezeru narejeni pred sto in več leti.«