HRUP ALI VERSKA SVOBODA?
Cerkveno zvonjenje jo spravlja ob živce: Vsakih 15 minut je pa preveč!
»Zvonjenje cerkvenih zvonov ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi,« odgovarjajo na ministrstvu.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Med številnimi pobudami, ki jih imajo državljani možnost predlagati vladi, se je našel tudi predlog ženske, ki se jezi zaradi cerkvenega zvonjenja vsakih 15 minut v cerkvi v Dravljah (sodeč po komentarjih, cerkveno zvonjenje moti tudi nekatere prebivalce drugih krajev po Sloveniji). Zapisala je, da zaradi glasnega zvonjenja od 7. do 22. ure vsakih 15 minut ne more imeti odprtih oken, njen otrok se zbuja vsakih 15 minut, izmenski delavci ne morejo spati, sama pa kot s. p., ki dela od doma, ne more niti normalno telefonirati. »Razumem, da se nekajkrat na dan malo sliši, ampak vsakih 15 minut je pa preveč!« Pravi, da ne potrebuje cerkve, da ji pove, koliko je ura, in da niso vsi davkoplačevalci katoliki: »Sama sem ateist in glede na to, da plačujem davek, mi ni všeč, da se mi vsiljuje cerkev.«
Na ministrstvu so predlagali, da se o prilagoditvi glasnosti zvonjenja dogovorijo z župniščem oziroma znotraj krajevnih in četrtnih skupnosti oziroma občine.
Kulturno ministrstvo je še opozorilo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice mogoče šteti za manifestacijo verske svobode. »Verska svoboda iz 41. člena Ustave Republike Slovenije je v prvi vrsti obrambna pravica oziroma pravica negativnega statusa, zato država ne sme nedopustno posegati v razmerja, varovana v prvem in drugem odstavku 41. člena Ustave Republike Slovenije. Verska svoboda se praviloma uresničuje neposredno na podlagi ustave.« Ob tem je navedlo primer, ko je državni zbor na predlog vlade oziroma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpisal, da se omamljanje živali izvede tudi pri obrednem zakolu, čeprav je obredni zakol nesporna manifestacija verske svobode in verska pravila (npr. islamska in judovska) ne dovoljujejo omamljanja.
Kratkotrajna obremenitev
Na njen predlog sta se odzvali ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kulturo. S prvega so odgovorili, da zvonjenje cerkvenih zvonov ni vir hrupa iz uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (določbe te uredbe se uporabljajo za vire hrupa kot so cesta, železniška proga, letališče ali naprave katere obratovanje zaradi izvajanja obrtne, proizvodne ali storitvene dejavnosti povzročajo v okolju stalen ali občasen hrup). Zvok cerkvenih zvonov praviloma obremenjuje okolje kratkotrajno, saj običajno zvonjenje traja nekaj minut. Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu LAeq, 24h, višjem od 65 do 70 dB (A). »Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi.«Na ministrstvu so predlagali, da se o prilagoditvi glasnosti zvonjenja dogovorijo z župniščem oziroma znotraj krajevnih in četrtnih skupnosti oziroma občine.
Ne gre za zvonjenje
Ministrstvo za kulturo pa je ugotovilo, da se dejanska problematika nanaša na bitje cerkvene ure ter da ne razpolagajo z informacijami, »na podlagi katerih bi bilo mogoče bitje cerkvene ure opredeliti kot človeško ravnanje, ki je izraz manifestacije verske svobode«. Ministrstvo je zapisalo, da ni pristojno za reševanje problematike cerkvenega zvonjenja, je pa kljub temu posredovalo »splošno informacijo o uresničevanju človekove pravice do verske svobode iz 41. člena Ustave Republike Slovenije, iz katere je razviden tudi sistemski pristop zakonskega urejanja področja verske svobode s temeljnim, sistemskim zakonom in obstoječa praksa, da se človeška ravnanja, ki so manifestacija verske svobode, praviloma omejujejo zaradi drugih človekovih pravic ali javnega interesa, in sicer z zakoni, ki so v stvarni pristojnosti drugih ministrstev«.Kulturno ministrstvo je še opozorilo, da je zvonjenje cerkvenih zvonov v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice mogoče šteti za manifestacijo verske svobode. »Verska svoboda iz 41. člena Ustave Republike Slovenije je v prvi vrsti obrambna pravica oziroma pravica negativnega statusa, zato država ne sme nedopustno posegati v razmerja, varovana v prvem in drugem odstavku 41. člena Ustave Republike Slovenije. Verska svoboda se praviloma uresničuje neposredno na podlagi ustave.« Ob tem je navedlo primer, ko je državni zbor na predlog vlade oziroma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpisal, da se omamljanje živali izvede tudi pri obrednem zakolu, čeprav je obredni zakol nesporna manifestacija verske svobode in verska pravila (npr. islamska in judovska) ne dovoljujejo omamljanja.