Černičevi zobljejo češnje, Črničevi pa črešnje

SEVNICA – Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je 1. januarja 2010 priimek Černič v Sloveniji uporabljalo 194 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uvrščen na 2222. mesto. Ob izgovorjavi nekateri poudarijo črko e, drugi pa i. Ob tem obstaja še priimek Črnič. Nosilci teh priimkov, ki med seboj niso nujno v sorodu, se srečujejo že od leta 2007.

Podžupanova zamisel

Ideja za srečanje se je porodila nekdanjemu metliškemu podžupanu Antonu Černiču. »V časopisih sem večkrat bral o srečanjih sošolcev ali sorodnikov; gre za lepa doživetja, ki ljudi zbližujejo,« pripoveduje Anton. Čeprav ima številne izkušnje z organizacijo prireditev, saj redno pripravlja srečanje rojenih v Metliki, se je zavedal, da bo to velik in zahteven zalogaj, predvsem zaradi obveščanja. Naključje mu je na pot pripeljalo Jureta Černiča iz Ljubljane. Ta je prišel na občino Metliko, da bi naredil reklamne panoje; z Antonom se nista srečala, a ker je Jure pustil telefonsko številko, ga je podžupan poklical, ker ga je želel spoznati. Še istega dne sta se srečala in ugotovila, da imata skupne prednike. Jure je bil takoj pripravljen sodelovati pri organizaciji srečanja Černičevih. Brskala sta po telefonskem imeniku in internetu in iskala priimek Černič.

Pri tem pa sta spoznala, da je veliko priimkov Črnič. Ugotovila sta, da je to pravzaprav isti priimek, le da je eden z e, drugi pa brez njega. »Celo moj stric je bil Črnič, drugi pa smo bili Černič, zato sva se dogovorila, da bova obveščala ljudi obeh priimkov,« se spominja Anton. Na vabilo sta zapisala Prvo srečanje Černič-Črnič, nato pa ugotovila, da je tudi na Primorskem veliko priimkov Černic, torej brez strešice. A vabila so bila že natisnjena in jih nista popravljala. Poslanih je bilo 150, mnoge sta poklicala kar po telefonu.

Prvo srečanje leta 2007, ki se ga je udeležilo skoraj sto sopriimenjakov, večinoma iz Bele krajine, Kranja in Sevnice, je bilo na Krasincu pri Metliki. Popestrila sta ga humorist Toni Gašperič in Alenka Mežnaršič, ki je najbolj zaslužna za zaščito belokranjske pogače, zbrane pa je pozdravila tudi takratna županja Renata Brunskole. Navdušeni so sklenili, da se še dobijo. Naslednje leto se jih je v Beli krajini zbralo 86, nato pa so srečanja organizirali vsaki dve leti.

Iz Somborja se je javil Černić

Na četrtem srečanju Černičevih in Črničevih v Krasincu pri Metliki, največ teh priimkov se pojavlja prav v Beli krajini, so sprejeli pobudo organizacijskega odbora, da bi imeli Č(e)rničevi svoj prepoznavni simbol – zastavo in grb. Tistega leta je namreč minevalo 420 let, odkar se je ta priimek pojavil v Sloveniji. Č(e)rničeva zastava je iz dveh barv, modre in oranžne, na sredini je ščit in v njem črka č. Da je znak bolj poln, je v njem še češnja, saj se začenja s črko č, raste povsod po Sloveniji tako kot Č(e)rničevi, za nameček pa jo nekateri imenujejo češnja, drugi pa črešnja, kar spada ravno k Černičevim, saj imajo nekateri v priimku e, drugi pa ga nimajo. Grb in zastavo je zasnoval Anton Černič.
Zadnje, šesto srečanje Černičevih in Črničevih je bilo prvič organizirano v Melanijinem mestu, v Sevnici. Zbrani so si najprej ogledali film o sevniškem gradu in nato pod strokovnim vodstvom še grad, potem pa so se odpravili na 947 metrov visoko Lisco, ki slovi kot biser Posavja.

Predvidoma bo tudi prihodnje srečanje v Sevnici, a bo morda mednarodno obarvano. Po zapisih o srečanjih Č(e)rničevih se je oglasil Luka Černić iz Somborja, ki že nekaj let raziskuje svoje korenine. »Moji Černićevi so leta 1715 zaradi lakote zapustil vasi ob Kolpi, Pravutino ali Krasinec in se kot kmetje naselili v madžarski del Baranje. Pozneje so prišli na somborsko območje. Černićevi iz Somborja smo pred kratkim praznovali 270. obletnico priselitve v te kraje, kajti po znanih podatkih sta poleti 1749 iz Baranje prišla Matija in Magdalena Černić,« poroča Luka Černić, ki se je testiral v laboratoriju v Beogradu in v FTDNA v Houstonu. Tako je ugotovil, da ima sorodnike v Beli krajini. Daljni sopriimenjak si želi, da bi tudi kdo od slovenskih Černičevih opravil test DNK, da bi spoznal, s kom ima skupne prednike izpred 350 oziroma 400 let.