Cesto zaprli, obvoza pa ni

Prebivalci prelepe zelene Lipniške doline, ki se razteza po desnem bregu Save, med Lancovim pri Radovljici in Podnartom, se ne morejo ravno pohvaliti z dobrimi cestami. Glavna prometnica, ki v mnogih ovinkih povezuje Kropo, Lipnico, Spodnjo in Zgornjo Dobravo, Kamno Gorico in Lipnico, je bolj kot ne luknjasta, brez robnikov in bankin, brez cestnih označb in pločnika. Dolgo je klicala po prenovi. Zdaj, ko so jo končno le dočakali, pa jim živce kravžljajo počasno izvajanje del, popolna zapora in dolgi obvozi.

A ne le da se morajo prebivalci in obiskovalci Lipniške doline in Krope iz kranjske smeri voziti čez Radovljico, kar jim pot podaljša za 20 kilometrov oziroma najmanj 15 minut. Zaradi popolne zapore, nam pove predsednik krajevne skupnosti Podnart Nejc Šter, je okoli 200 prebivalcev naselij Češnjica pri Kropi, Dobravica in Rovte skoraj popolnoma odrezanih od sveta. Gorenjska gradbena družba, d. d., iz Kranja, ki izvaja prenovo ceste, sprva sploh ni označila obvoza. Pa saj ga niti ne bi mogla. Obvoza namreč sploh ni! Edina pot iz kranjske smeri je dva metra široka cesta čez Ovsiše, a je primerna samo za osebna vozila, podobno je iz smeri Radovljice.

Zablokirali 200 ljudi
»Popolnoma so nas zablokirali! Do nas ne morejo kombiji za dostavo, delavci imajo težave pri prihodu na delo in temu ni videti konca. Najhuje je, da gre za popolnoma nesmiselno zaporo. Seveda bi razumeli, če bi cesto za kratek čas popolnoma zaprli zaradi preplastitve. A oni delajo samo robnike, zaradi česar bi lahko uredili vsaj enosmerni promet. Ta popolna zapora traja že dober teden in nihče ne ve, koliko časa bo še. Na gradbišču skoraj ne vidiš nikogar, največ tri delavce smo opazili pa en majhen bager in tovornjak,« se jezi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti ter lastnik in direktor Inštituta Metron, podjetja iz Češnjice pri Kropi, ki se ukvarja s trajnostno mobilnostjo, predelavo električnih vozil in ponuja tudi šolanja za razvojnike električnih vozil.
Do uspešnega podjetja se prebijemo kar čez delovišče, saj druge poti ni, in tvegamo visoko kazen za prekršek. »Tudi domačini se po navadi peljemo kar čez gradbišče, saj nikoli nihče ne dela in imamo prosto pot. A vsak dan nas kličejo naše stranke in dostavne službe, kako vendar naj sploh pridejo do nas, saj si ne upajo prevoziti prometnega znaka, ki prepoveduje ves promet,« nadaljuje Pečjak.

Trend v Sloveniji – popolne zapore

Predsednik krajevne skupnosti Šter opozori, da ne gre le za Češnjico, Dobravico in Rovte, ampak za vso Slovenijo: »Pri nas v Sloveniji je postal že kar trend, da cestarji enostavno popolnoma zaprejo cesto, dela pa potekajo izredno počasi. Lani so nekaj kilometrov avtoceste na odseku Kranj zahod–Brezje prenavljali kar dva meseca in marsikdo se bo spomnil, kakšni zastoji so bili. Gre za hude obremenitve okolja in ljudi. Koliko bencinskih hlapov gre v nič in koliko časa izgubijo ljudje v kolonah,« pove in mimogrede naredi še izračun škode v dolgem zastoju. »V petkilometrskem zastoju je okoli 1000 vozil, ki v eni uri pokurijo dve toni goriva, kar znese 2600 evrov. Da o izgubljenih najmanj 1000 delovnih urah, sploh pa živcih, ne govorim.«

Andrej Pečjak doda, da ga najbolj jezi odnos cestnih gradbincev: »Mi, domačini na Češnjici bomo že nekako zdržali. A takšno ravnanje je popoln nesmisel in zagotovo škodljivo vpliva na psiho slovenskega naroda. Kot tehnik dobro vem, da se da vsa dela na cesti z dobro organizacijo hitreje opraviti. Z ženo sva bila pred 22 leti v Parizu. Tam so zvečer ob 22. uri zaprli pariško obvoznico Périphérique in jo zjutraj ob šesti uri spet odprli. Vmes so jo v celoti preplastili. V eni noči 35 kilometrov! Pri nas pa nekaj metrov robnikov delajo en mesec. V Sloveniji smo že kar malo obupali nad vsem skupaj, vsakdo si misli, bom pač malo potrpel. A zakaj bi morali trpeti zato, ker se cestnim gradbincem ne ljubi splanirati oziroma spremeniti načina dela,« je prepričan Andrej Pečjak.

Komunikacije ni

Nejc Šter poudari, da bi si v krajevni skupnosti želeli predvsem boljše komunikacije z gradbinci in da bi bili bolje obveščeni, kakšna bodo dela, kje bodo zapore in kakšne obvoze so predvideli. Prepričan je namreč, da bi vsaj z osnovno komunikacijo lahko precej manj jezili krajane in bi se lahko tudi izognili takšnim anomalijam pri izvedbi obvozov, kot je ta, ki se trenutno dogaja pri njih.

Da je komunikacija s strani izvajalca res precej šibka, potrjuje tudi dejstvo, da smo izvajalca obnovitvenih del Gorenjsko gradbeno družbo, d. d., prosili za pojasnila, vendar nam odgovora niso dali niti nam niso pojasnili, zakaj ne.
Tako 200 prebivalcev Češnjice, Dobravice in Rovt ostaja za nedoločen čas odrezanih od sveta in brez odgovora, do kdaj bo vse to trajalo. Mnogi se tudi bojijo, da se bo zgodilo enako kot lani na že omenjenem odseku avtoceste Kranj zahod–Brezje v sosednji občini, kjer je bila na delu prav Gorenjska gradbena družba, d. d. Čeprav bi morali dela izvesti v 60 dneh, so jih podaljšali za več tednov, s tem pa so se podaljšali tudi vsakodnevni dnevni zastoji na gorenjski avtocesti.