Čez noč izgubil za dve leti penzije

»Tako rekoč čez noč sem izgubil za dve leti penzije,« začne svojo izkušnjo z bančnimi skladi opisovati 75-letni Franc Lajkovič iz Črešnjic pri Cerkljah ob Krki. Ko je namreč videl, kako je pandemija zamajala svetovne borzne trge in kako so strmoglavili njegovi prihranki, se je odločil, da denar nemudoma dvigne, saj se je zbal, da bi na koncu ostal brez vsega.

Pred desetletjem je moral prodati njivo za gradnjo letališča. »Rekli so mi: vzemi ali pusti, če ne prodaš, te bomo razlastili,« se spominja Franc. Tako je moral prodati najboljšo njivo, ki je bila pri hiši od nekdaj. Z ženo Nado sta vajena skromnega življenja, in čeprav sta oba v pokoju, ne mirujeta. Še vedno vzorno skrbita za kmetijo, le da sta zaradi zdravja zmanjšala število živali v hlevih. Veseli ju, da jima pomaga sin Rajko z Andrejo, sploh pa sta nad delom z živalmi navdušena vnuka Matej in Luka. A zdaj je razočaranje nad banko veliko.


»Od te njive, ki smo jo morali prodati, smo živeli, deset otrok nas je bilo pri hiši. Včasih smo jo orali še s konjem,« se v preteklost vrne Franc. Zanjo je torej pred desetletjem dobil 30 tisočakov. Sliši se veliko, sploh ob dejstvu, da Franc in Nada mesec preživita s 600 evri njegove penzije.

Svetovali so mu sklade

Sprva je imel denar na osebnem računu, a so mu v Novi Ljubljanski banki svetovali, naj ga raje vloži v sklade, da bodo prihranki, ki jih je nameraval vložiti v nakup druge njive, narasli. Predlagali so mu globalni delniški sklad, k denarju od njive je pridal še denar od certifikatov, skupaj je vložil 31.313 evrov. Ta denar se je v desetletju resda oplemenitil, na računu je imel že 37.354 evrov, ko pa je 9. marca letos preveril, kakšno je stanje, se je le prijel za glavo. Na računu je bilo le še 28 tisočakov, in nemudoma se je odločil, da jih dvigne. »Dokler so mi pripravili vse papirje, je vrednost v nekaj dneh padla na 25.538 evrov. Toliko sem dobil ven. Izgubil sem torej skoraj 12 tisoč evrov! Saj bi pričakoval, da se bo vrednost zmanjšala za tisočaka ali dva, da pa bom izgubil toliko, tega si res ne bi nikoli mislil,« je bil razočaran Franc, jezen, ker ga niso z banke pravi čas obvestili, da bodo delnice tako strmoglavile. Pa tudi to je opazil, da so bile bančne uslužbenke takrat, ko so ga prepričevale, naj denar vloži v sklade, zelo prijazne, ob dvigu pa tega ni zaznal.

Varčevanje na daljši rok

Kako se je pravzaprav gibala vrednost globalnega delniškega sklada? »NLB Skladi – Globalni delniški je od najvišje vrednosti enote premoženja (VEP), ki je bila dosežena 20. januarja letos, upadel za –23,04 odstotka (do 14. 4. 2020). Po močnem nihaju navzdol, ki je znašal celo –36,05 odstotka (VEP dosežena do 23. 3. 2020), je VEP porasla za +20,55 odstotka. To nakazuje, kako pomembna je potrpežljivost pri varčevanju v vzajemnih skladih in izogibanje paničnim reakcijam s prodajami enot premoženja neposredno po visokih padcih,« pojasnjuje Blaž Bračič, član uprave NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., in dodaja, da v NLB Skladih močno odsvetujejo prodaje neposredno po padcih tečajev na finančnih trgih. Naložbe v vzajemne sklade so, čeprav zelo likvidne, namenjene varčevanju na dolgi rok. »Zgodovina nas uči, da so jo z vidika donosnosti naložb najbolje odnesli vlagatelji, ki svojih naložb ob padcih tečajev niso prodajali, temveč so takrat kvečjemu povečevali svoje pozicije,« je dejal Bračič. Kot pravi, bo v prihodnjih dneh, tednih, morda mesecih na delniških trgih prevladovala negotovost.

Delniški trgi bodo opazovali predvsem razplet pandemije in hkrati njen vpliv na gospodarsko aktivnost po svetu. »Čeprav so trenutne napovedi glede gospodarskih rasti držav precej katastrofične, pa je večina tega že všteto v delniške tečaje. Ti se bodo gibali predvsem glede na odklone posameznih gospodarskih in pandemičnih podatkov od pričakovanj. Če bodo ti boljši od pričakovanj, lahko pričakujemo rast tečajev in obratno. V tem trenutku ni strokovnjaka, ki bi lahko napovedal, kdaj se bodo razmere ustalile, enostavno je preveč neznank. Kar lahko vsem svetujemo, je mirna kri. Delniški trgi so preživeli vojne, teroristične napade, finančne krize in pretekle epidemije in delnice so se kljub vsem pretresom izkazale kot zgodovinsko najbolj donosna naložbena kategorija. Delniški tečaji po navadi padejo pred nastopom recesije, medtem ko so v zadnjih trinajstih ameriških recesijah dosegle v povprečju pozitivno donosnost v višini +2,4 %, dve leti po recesiji pa kar 25-odstotno donosnost.«

V svetu finančnih naložb zastonj kosila ni, pravi Bračič: »Če želimo višjo pričakovano donosnost, moramo prevzeti več naložbenega tveganja. Delniške naložbe na kratek rok spadajo med bolj tvegane, se pa naložbeno tveganje s podaljševanjem ročnosti varčevanja močno zniža. Zato so tudi primerne zlasti za dolgoročno varčevanje, medtem ko seveda omogočajo tudi špekulacije.«

Franc in Nada sta torej z naložbo v sklade izgubila, zaradi česar imata sila grenak priokus, a kljub temu si želita le eno: da bi bilo le zdravje pri hiši.