DVOJNA PRAKSA

Civilna iniciativa Glas ljudstva s protestom za zamejitev javnega in zasebnega zdravstva

Izpostavili so primer zasebnega podjetja MD Medicina, kjer je od skupno 55 zdravnikov in zdravnic kar 44 takih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, torej gre kar 80 odstotkov zdravnikov z dvojno prakso.
Fotografija: Iniciativa Glas ljudstva FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Iniciativa Glas ljudstva FOTO: Voranc Vogel

V civilni iniciativi Glas ljudstva so danes v Ljubljani izvedli javno protestno akcijo Stop dvoživkam! v sklopu kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Z njo so želeli vlado in javnost opozoriti na zasebne interese, ki da spodjedajo javni zdravstveni sistem in pozvati k pripravi osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti.

V iniciativi so pozdravili sprejem izhodišč, ki jih je vlada potrdila za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot so navedli v iniciativi, to pomeni resen in velik korak k jasni razmejitvi javnega in zasebnega v zdravstvu, z odpravo dvojnih praks oz. t. i. dvoživkarstva. Pričakujejo osnutek zakona, ki ga je podpredsednik vlade napovedoval že za sredino junija, ministrstvo za zdravje pa pred poletjem. »Če osnutek zakona ne bo pripravljen vsaj do začetka parlamentarnih počitnic, bomo to prisiljeni razumeti kot le še eno v dolgi vrsti prelomljenih časovnic in obljub ter za reševanje javnega zdravstva poseči po drugih vzvodih, ki jih imamo na voljo,« so v sporočilu izpostavili v iniciativi.

Danes je na ključnih področjih v javnem zdravstvu, tudi tam, kjer so čakalne dobe najdaljše, očiten konflikt interesov med vlaganjem energije v zmanjševanje čakalnih vrst v redni službi in osebnim popoldanskim zaslužkom, ki ga omogočajo prav dolge čakalne vrste. Osebni popoldanski zaslužek tako izkorišča stisko pacientov in pacientk, so zapisali.

Pod drobnogled vzeli

Izpostavili so primer zasebnega podjetja MD Medicina, kjer je od skupno 55 zdravnikov in zdravnic kar 44 takih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, torej gre kar 80 odstotkov zdravnikov z dvojno prakso. »Od tega jih je 37 takih, ki se iz klinik in z oddelkov UKC Ljubljana zgolj sprehodijo čez Bohoričevo ulico in so že na svojem drugem delovnem mestu pri zasebniku,« so navedli.

Prav tako so pod drobnogled vzeli pet področij z najdaljšimi nedopustnimi čakalnimi dobami in preverili, koliko vodij teh oddelkov v največjih slovenskih bolnišnicah je »zdravstvenih dvoživk«. Po njihovih podatkih je med 32 predstojniki in predstojnicami oddelkov izbranih zdravstvenih storitev vsaj 18 takih, ki opravljajo popoldansko delo pri zasebnikih ali imajo svoj s.p. Še posebej izstopa Splošna bolnišnica Celje, kjer so prav vsi predstojniki in predstojnice na izbranih področjih dvoživke, so zapisali.

»Moramo verjeti, da je sedanja oblast končno enotna v oceni, da je mešanje javnega in zasebnega sektorja in obstoj dvoživk ključni problem za katastrofalno stanje v zdravstvu in da brez razrešitve tega problema ne bo mogoče rešiti skoraj nobenega drugega problema v javnem zdravstvu. Seveda pa mora poskrbeti tudi za spodbudno nagrajevanje vseh zdravstvenih delavcev po opravljenem delu,« je na današnji akciji izpostavil predstavnik iniciative Dušan Keber.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije