NADZOR
Tonin direktorju Sove priporoča naj pomete pred lastnim pragom
Knovs je kadrovanje na agenciji vzel pod drobnogled po objavi očitkov premierju in državnemu sekretarju.
Odpri galerijo
Matej Tonin. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – Zakonodajnopravna služba DZ se ni želela opredeliti do vprašanja, ali je Knovs upravičen do podatkov Sove o kadrovskih zadevah, saj da bi s tem presegla svoje poslovniško določene naloge. Medtem pravno mnenje, za katero je zaprosil predsednik Knovsa Matej Tonin, pritrjuje, da nadzor zaposlovanja v Sovi sodi v okvir pristojnosti Knovsa.
Vlada naj omogoči izvedbo nadzora na Sovi, informacije uhajajo od tam
Informacija o zaposlitvi znanke premierja Marjana Šarca na Sovi je prišla iz agencije, je prepričan predsednik Knovsa Matej Tonin. Poslanci o tem po njegovih besedah niso bili obveščeni, preden se je informacija pojavila v javnosti. Komisija je vlado pozvala, naj ji omogoči izvedbo nadzora na Sovi, je po današnji seji Knovsa pojasnil Tonin.
»Dlje kot bo nadzor onemogočen, v večjih težavah bo predsednik vlade,« je opozoril predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).
Do uhajanja informacij iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je v zadnjem času prišlo že v dveh primerih - prvič v primeru Ivana Tolja in tokrat v primeru zaposlitve na Sovi, je dejal predsednik komisije Tonin (NSi). Kot je poudaril, bi moral direktor Sove Rajko Kozmelj zato »pomesti pred lastnim pragom«.
Zakonodajnopravno službo je za mnenje prosil član komisije Knovsa iz vrst SD Matjaž Nemec. Vendar pa konkretnega odgovora v Knovsu niso prejeli, saj so v službi ocenili, da niso pristojni za razlago že sprejetih zakonov in tudi ne za oceno pravilnosti izvajanja zakonov in drugih predpisov. Pravno mnenje bi pomenilo izrekanje o tem, ali je bila vložena zahteva Knovsa ustavna oz. zakonita. S tem pa bi se zakonodajnopravna služba postavila v vlogo, ki je pridržana sodni veji oblasti, so navedli.
Bolj vsebinski odgovor pa je predsednik komisije Tonin (NSi) prejel od odvetniške pisarne Vrtačnik, ki jo je zaprosil za pravno mnenje. Po njenem mnenju v okvir dejavnosti oz. v okvir delovanja Sove spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato menijo, da »preveritev zaposlovanja oz. spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove«. Določbe zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki se nanašajo na nadzor nad delovanjem Sove, je po oceni odvetniške pisarne treba razlagati ekstenzivno, tj. »v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona«.
Prav tako so v odvetniški družbi pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali lahko Knovs pridobiva podatke o kadrovanju oz. zaposlitvi konkretne osebe. Edino izjemo bi predstavljali podatki, s katerimi bi se razkrila identiteta tajnih delavcev ali sodelavcev.
Vlada naj omogoči izvedbo nadzora na Sovi, informacije uhajajo od tam
Informacija o zaposlitvi znanke premierja Marjana Šarca na Sovi je prišla iz agencije, je prepričan predsednik Knovsa Matej Tonin. Poslanci o tem po njegovih besedah niso bili obveščeni, preden se je informacija pojavila v javnosti. Komisija je vlado pozvala, naj ji omogoči izvedbo nadzora na Sovi, je po današnji seji Knovsa pojasnil Tonin.
»Dlje kot bo nadzor onemogočen, v večjih težavah bo predsednik vlade,« je opozoril predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).
Do uhajanja informacij iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je v zadnjem času prišlo že v dveh primerih - prvič v primeru Ivana Tolja in tokrat v primeru zaposlitve na Sovi, je dejal predsednik komisije Tonin (NSi). Kot je poudaril, bi moral direktor Sove Rajko Kozmelj zato »pomesti pred lastnim pragom«.
Zakonodajnopravno službo je za mnenje prosil član komisije Knovsa iz vrst SD Matjaž Nemec. Vendar pa konkretnega odgovora v Knovsu niso prejeli, saj so v službi ocenili, da niso pristojni za razlago že sprejetih zakonov in tudi ne za oceno pravilnosti izvajanja zakonov in drugih predpisov. Pravno mnenje bi pomenilo izrekanje o tem, ali je bila vložena zahteva Knovsa ustavna oz. zakonita. S tem pa bi se zakonodajnopravna služba postavila v vlogo, ki je pridržana sodni veji oblasti, so navedli.
Nadzor zaradi kadrovanja Knovs je kadrovanje na agenciji vzel pod drobnogled po objavi očitkov premierju Marjanu Šarcu in državnemu sekretarju Damirju Črnčecu, češ da sta posredovala pri zaposlitvi uslužbenke na Sovi, sicer Šarčeve znanke. Pooblaščena komisija je opravila nadzor na sedežu Sove in dodatno zahtevala še nekatere dokumente, a je Sova njihovo predajo zavrnila. Deloma zato, ker je »močno zaskrbljena zaradi varnosti podatkov«, deloma pa, ker ocenjuje, da nadzor nad kadrovanjem ni v pristojnosti Knovsa, ampak inšpektorata za javni sektor, ki ga je tudi prosila za nadzor.
Bolj vsebinski odgovor pa je predsednik komisije Tonin (NSi) prejel od odvetniške pisarne Vrtačnik, ki jo je zaprosil za pravno mnenje. Po njenem mnenju v okvir dejavnosti oz. v okvir delovanja Sove spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato menijo, da »preveritev zaposlovanja oz. spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove«. Določbe zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki se nanašajo na nadzor nad delovanjem Sove, je po oceni odvetniške pisarne treba razlagati ekstenzivno, tj. »v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona«.
Prav tako so v odvetniški družbi pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali lahko Knovs pridobiva podatke o kadrovanju oz. zaposlitvi konkretne osebe. Edino izjemo bi predstavljali podatki, s katerimi bi se razkrila identiteta tajnih delavcev ali sodelavcev.
