Aljaž, ki je prebolel covid-19: Lahko se že počutiš izvrstno, pa pride spet udar in ne moreš nič

»Ko sem izvedel za virus, sem si želel, da čim prej zbolimo. Ker bomo tako varni. Nekajkrat sem pomislil, da sem si vse skupaj sam priklical. Več ko se jih okuži in bomo prekuženi, hitreje se bo vzpostavila neka normala. Ko sem res zbolel, sem si rekel: okej, zdaj to imam, če bo vse, kot mora biti, smo že iz najhujšega. Vedel sem, da če zbolimo med prvimi, bodo v primeru sile tudi bolnišnice še dovolj prazne,« začne pogovor dr. Aljaž Vilčnik, 43-letni oče treh otrok.

»Prva znake je kazala srednja hči Kaja. Zadnji dan šole, v četrtek zvečer, je tožila zaradi bolečin. V petek so ostale vse tri hčere doma. K sreči smo že prej odredili izolacijo od babice in dedka. Štiri dni za njo je zbolela partnerica Tina, pet dni pozneje smo bili bolni vsi,« sevniški podjetnik opiše začetni stadij. Zbolela je vsa družina, za nameček je moral oče direktor zaradi koronavirusa poslati svoje delavce na čakanje. Podjetje se je ustavilo.

Čaj, vitamini, cink

»Ker smo imeli doma bolno hčer in partnerico, ker so bili bolni sosedje in je znake bolezni kazala peterica zaposlenih v našem družinskem podjetju, smo prosili osebnega zdravnika, da se opravijo testi. Prva je bila testirana Tina, okužba je bila potrjena 19. marca. Deset dni zatem sem bil pozitiven jaz, test so opravili v Celju, kamor sem v bolnišnico odpeljal Tino, da je vzela ventolin, saj je astmatik. Obstajala je možnost, da se ji zaradi ventolina naglo poslabša stanje.« Vse se je dogajalo v valovih, poudari Aljaž. Lahko se že počutiš izvrstno, pa pride spet udar in ne moreš nič. To ni gripa, ko ležiš štiri dni skupaj, simptomi se razlikujejo od posameznika do posameznika. Glavobol, bolečina v vratu oziroma mišicah, nizka vročina, večinoma pod 38 °C, žgoča bolečina v pljučih, suh kašelj (ni nujen), brezbarven izcedek iz nosu (ni nujen), splošna utrujenost. Znaki niso bili enotni, zato je bilo hudičevo težko reči, kaj imaš. A ko si izgubil okus in voh, to je bilo skupno vsem, je bilo jasno, da gre za koronavirus.«


Kaj jesti, kaj piti, ko imaš takšno diagnozo? Pri Vilčnikovih so veliko pili, predvsem čaj. Občasno so segli po daleronu in lekadolu, po grobi oceni je vseh pet vzelo 20 tablet. »Partnerica Tina je zaradi astme uporabljala ventolin, zaužili smo večje količine vitamina C – dvajsetkratno priporočeno dnevno vrednost – in štirikratno priporočeno vrednost vitamina D3 ter cink, magnezij in kalcij. Vse z željo, da krepimo imunski sistem,« poudari Aljaž in še, da so v vse tudi verjeli. Verjame, da so bili zato uspešni. Delovali so in še delujejo kot dobro uigrana ekipa, čeprav so že več kot mesec zaprti v stanovanju. »Saj bo slišati pocukrano, a je res: zelo fajn se imamo, s partnerico imava dober odnos. Me je kar strah, ko bo tega konec, ko bom moral v službo. Pa saj sem precej delal tudi doma, da je stekla proizvodnja razkužila.« Podjetje lahko vodi tudi iz dnevne sobe in ob tem preživi veliko časa z otroki. Pohvali hčerke, ki pridno opravljajo šolske obveznosti, z osemletnico, 12- in 14-letnico nimajo skrbi. »Kuhamo, se igramo, kak film pogledamo,« doda Aljaž.

Kriza je tudi priložnost

Veliko se je spraševal, kako in kje je staknil virus. Spomni se, da je bil februarja na seminarju v Nemčiji, že takrat je bil pozoren na razkuževanje in povečano higieno rok, a brez stikov na letališču in na poti ne gre. Zbolel je tudi Aljažev sosed, potem sosedova hči, ki se je igrala z eno od njegovih hčera. Niti možnosti, da se je okužil v podjetju, ne odpiše. »Zbolel je delavec v proizvodnji, a nisva bila v stiku. Pozdravila sva se že, a nisva uporabljala istega orodja, on je v proizvodnji, jaz v pisarni,« razmišlja Aljaž.


Kljub bolezni je vso energijo v minulih tednih vložil v podjetje, saj je direktor Chemcolorja, uspešnega družinskega podjetja iz kraja Dolnje Brezovo pri Sevnici, obratuje že od leta 1980. Ima 25 zaposlenih, delal je precej, tudi zato, ker so se uspešno prilagodili izrednim razmeram. Pri delu v podjetju uporabljajo veliko alkohola, ki je osnova razkuževalnih sredstev. »Ko pa je partnerica ostala doma, smo se odločili, da pripravimo vse in na trg damo razkužilo. Uspelo nam je pridobiti vse ustrezne dokumente, teden dni je naše razkužilo že na prodajnih policah,« pojasni Aljaž, ki je iz bolniške vodil prihod novega izdelka na trg. Trenutno je dovolj naročil, izdelki bodo šli kmalu na Barbados, v Malezijo, na Hrvaško in v Švico.

Aljaž Vilčnik je prepričan, da so dovolj dobri, da bodo iz krize prišli še močnejši. Pohvali ukrepe, ki jih je vlada namenila podjetjem, da prebrodijo krizo, jasno pa mu je, da bo družbeni proizvod (BDP) manjši za 10 milijard evrov, posledica bo 10–20 odstotkov nižji proračun. To je cena koronakrize. Zdaj je bistveno zdravje, bistveno je odgovorno ravnanje. Družina Vilčnik je to storila. Ne pretiravajo, delujejo pa samozaščitno. »Odločili smo se, da še vsaj en teden ostanemo v izolaciji. Tako bi morali ravnati dejansko vsi,« pove Aljaž, ki je takoj po izbruhu bolezni in napovedi zaprtja šol že 12. marca pretrgal fizične stike s starši, ki sicer živijo v isti hiši. Očitno je izolacija pomagala, oče in mati sta zdrava.