Grad bo vabil, ne odganjal

Kraški rob, meja med Krasom in Istro, se začne nad Trstom, potem pa se v skoraj dvajset kilometrov dolgi ravni črti nadaljuje nad vasmi Socerb, Osp, Črni Kal, Podpeč in Zazid. Kraški rob je naravna prepreka, kjer so nekdaj postavljali utrdbe.
V slovenski Istri so številne različno ohranjene vojaške postojanke z visokimi opazovalno-obrambnimi stolpi. Domačini jih imenujejo kašteli. Zgrajene so bile v obdobju turških vpadov, pomembno vlogo so odigrale tudi v času, ko je tod potekala meja med Avstrijo in Beneško republiko. Beneško ozemlje so varovali Muhov grad, Osp, Socerb, Črni Kal, Podpeč in grad Kubed.

Ko je minilo obdobje vsesplošne vojaške nevarnosti in stalne pripravljenosti, so začeli ti objekti naglo propadati in se spreminjati v kupe kamenja. Na srečo ne vsi. Nekatere so zaščitili pred propadanjem, nekatere obnovili, nekateri na obnovo še čakajo.
Zaselek Glem je majhno mirno naselje v bližini vasi Marezige, oddaljen dvanajst kilometrov od Kopra, neznan celo marsikateremu domačinu. Tu je bilo pred petnajstimi leti razpadajoče, a še vedno monumentalno kamnito ostenje kaštela, ki je bil nekoč del beneškega obrambnega kompleksa, varoval je prehod čez Dragonjo pred vpadi Turkov. Glemski stolp, imenujejo ga tudi grad, je pred petnajstimi leti kupil in obnovil arhitekt Viljem Šantavec.

Prenovo so izvedli v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Štirikotni porušeni obrambno-opazovalni stolp so rekonstruirali po obstoječih ruševinah in ohranjenih pisnih virih, starih risbah in zapisih. Dele manjkajočih zunanjih in notranjih zidov, stropne plošče in notranjo utrditev so izdelali iz novih materialov. Šantavec je grad spremenil v privlačno bivališče, namenjeno tudi poslovni dejavnosti.
Trinajst metrov visok stolp ima poleg kleti štiri etaže. Ob veznem in odprtem stopnišču se nizajo bivalni prostori: vhodna galerija, spalni in delovni prostor do osrednjega bivalnega prostora na vrhu stolpa. Svetloba v pramenih pada skozi strelne oziroma opazovalne line in odprte prostore v etažah. Sodobna arhitektura sobiva s historičnim.

»Staro naj se ohrani kot staro in izpostavi kot zgodovinski spomenik,« je bilo tako pri obnovi glemskega gradu kot drugih pozabljenih objektih vodilo arhitekta Šantavca, »kar pa je dodano novega, naj ne skriva sodobnosti, nasprotno, naj bo sodobna arhitektura v sobivanju s historičnim«.
Glemski grad je na dražbi za nekaj več kot pol milijona evrov (pred sedmimi leti je bila cena skoraj trikratna) lani kupila Mestna občina Koper.
V obdobju Benečanov so prebivalci v slovenskem delu Istre živeli od olja, vina, soli in ribolova. Za izvoz zunaj ozemlja Istre, izvažati so smeli le v Benetke, so poleg visoke carine veljale še druge hude omejitve. Šantavec se je zavzemal, da bi, kjer je to mogoče, organizirali manjše tržnice domačih pridelkov in obrti, kar bi obogatilo utrip zalednega, istrskega življenja.

Tej usmeritvi je naklonjen tudi koprski župan Boris Popovič: »Pomemben del turistične ponudbe gradu v Glemu bodo naša olja in vina, lokalno prebivalstvo bo dobilo nove poslovne priložnosti. Računamo, da bodo sem zahajali tudi turisti, ki k nam pridejo s potniškimi ladjami.«
Mestna občina Koper želi z obnovljenimi objekti promovirati občinsko zaledje, pridobiti in obnoviti želijo tudi grad Socerb, ki je imel podobno funkcijo kot grad Glem. Če sta oba gradova nekoč odbijala tujce, naj bi jih danes vabila.