Grozljiv potek bolezni pri Slovenki: »Dvakrat je trznila in umrla«

»Čisto na začetku naše epidemije sta covid-19 doma prebolevala starejša zakonca. Ona je bila stara 86 let, on 88 let. Najprej je zbolela gospa, ki je bila v boljši psihofizični kondiciji kot njen soprog. Zdravila se je zaradi povišanega krvnega tlaka. Simptomatika covid-19 je bila 12 dni dokaj blaga, imela je nihajočo vročino, bila je utrujena, mučil jo je kašelj, občasno je imela drisko, sicer pa se je počutila dokaj dobro. 13. dan bolezni zjutraj je prišlo do nenadnega poslabšanja, pričela je izrazito težko dihati, dvakrat je trznila in umrla, še preden so uspeli poklicali osebnega zdravnika.«

Tako se začne strokovni članek o koronavirusni bolezni 19, ki so ga pripravili slovenski zdravniki Janez Tomažič, Matevž Harlander in Matjaž Jereb. V članku omenjajo, da je 88-letni mož preživel, opisujejo pa tudi težave, ki jih je zaradi okužbe z novim koronavirusom imel moški v srednjih letih, pri katerem se je zdravstveno stanje slabšalo hitro zaradi t. i. tihe hipoksemije in so ga morali priklopiti na aparat za mehansko predihavanje. 

Udari na polno

Hipoksemija pomeni nezadostno preskrbo organov in tkiv s kisikom ter zato motnje v delovanju organov in/ali celotnega organizma. Tiha hipoksemija je značilna za bolnike, ki kljub znatnemu upadu zasičenosti krvi s kisikom nimajo občutka težkega dihanja, in je pogosta pri bolnikih s koronavirusno boleznijo 19. 'Tiha' je, ker se prikrade neopaženo in nato, ko je že (pre)pozno, 'udari na polno', s pogosto tragičnimi posledicami. Bolniki dihajo hitreje, ne čutijo pa dihalne stiske.

Usodna je predvsem pri bolnikih v domači oskrbi, ko bolezen večinoma ni dobro nadzorovana. Prizadetost pljuč in grozečo dihalno odpoved je s telefonskim ali videoklicem težko oceniti, osebni zdravniki, domski zdravniki in zdravniki nujne medicinske pomoči morajo nanjo neprestano misliti in pravočasno opraviti obisk teh bolnikov doma oziroma v domu starejših občanov, opozarjajo avtorji članka. Bolnika s predhodno normalno pljučno funkcijo in večjim padcem nasičenosti krvi s kisikom je treba obravnavati skrajno resno in ga takoj napotiti v bolnišnico.

Bolnik lahko umre, še preden dobi pomoč

Simptomi so vročina, kašelj, utrujenost in želodčno-črevesne težave, ob nenadnem poslabšanju pa je pogosto potrebna intubacija in mehansko predihavanje. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov v napredovalem obdobju bolezni 'vnetna tekočina' preplavi pljuča, ki postanejo trda, koncentracija CO₂ v krvi poraste in razvije se akutna globalna dihalna odpoved.

»Tovrstno poslabšanje se lahko zgodi zelo hitro in bolnik lahko tudi umre, še preden dobi ustrezno pomoč. Enostavno pade na tla.« Glavni razlog nenadne obremenitve zdravstvenega sistema pa je ​»alarmantna resnost pljučnih okvar«, ki jih imajo bolniki s 'tiho hipoksemijo', ko pridejo (pre)pozno na urgenco. 

Zakaj nekateri pacienti tako hudo zbolijo, priznavajo, da ne vedo.