NUS
Kdo bi kril škodo, če bi se ob deaktivaciji bombe zgodilo najhujše?
Zavarovalnice so ponudile različne odgovore.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Skoraj ne mine dan, da ne bi v Sloveniji odkrili kakšnega neeksplodiranega ubojnega sredstva (NUS). Skupna značilnost teh je, da so nevarna, saj ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in pri tem povzročijo hude telesne poškodbe ali smrt in tudi velike požare ter porušijo objekte.
Zadnji najodmevnejši primer je iz Maribora, ko so v dveh dneh uničili dve nevarni bombi, ki sta bili na mesto ob Dravi odvrženi med drugo svetovno vojno. Zaradi uničenja nevarne najdbe so evakuirali okoliške prebivalce. Na srečo se je vse dobro izteklo, če pa bi se kaj zalomilo in bi katera izmed bomb nenadzorovano eksplodirala, bi bilo lahko uničenje precejšnje. In kdo bi povrnil škodo lastnikom morebitno uničenih stanovanj v eksploziji? Za odgovor smo se obrnili na nekatere zavarovalnice.
Zavarovalnica Sava: »V kolikor bi v dani situaciji (ob poskusu deaktivacije bombe) prišlo do eksplozije le-te, bi zavarovalnica zavarovalno jamstvo nudila v okviru zavarovanja (zavarovanje odgovornosti – iz dejavnosti) odgovornosti tistega, ki bi škodo povzročil oz. ki bi zanjo odgovarjal, bodisi krivdno, bodisi objektivno. Glede na okoliščine potencialne škode bi bil sicer lahko krog odgovornih oseb širši (torej ne usmerjen zgolj na tistega, ki je bil dolžan tehnično/neposredno poskrbeti za deaktivacijo eksplozivnega sredstva, ampak tudi na morebitne ostale, ki so bili dolžni poskrbeti za siceršnjo varnost ljudi oz. premoženja), vendarle pa če govorimo o potencialnem plačilu škode oškodovancem, kot tretjim, lahko na splošno rečemo, da bi bilo zavarovalno kritje lahko podano (le) ob ustreznem obstoju zavarovanja odgovornosti, v prvi vrsti izvajalca posega samega.
V vsakem primeru pa, ko govorimo o povrnitvi škode nasploh (torej ne le v smeri odgovornosti do tretjih), ne gre prezreti siceršnjih možnosti, ki jih zavarovalnica nudi v primeru nastanka škode, ki jo povzroči eksplozija. Le-ta je namreč kot zavarovana nevarnost vključena v vse zavarovalne pogoje, ko gre za zavarovanje nepremičnin. V primeru sklenitve omenjenega zavarovanja (npr. t.i. domskega zavarovanja), bi zavarovanje škodo na premoženju zavarovanca, seveda v okviru konkretne zavarovalne pogodbe, pokrilo ne glede na odgovornost povzročitelja. To pomeni, da bi zavarovalnica škodo zavarovancu izplačala, nato pa izplačani znesek terjala od samega povzročitelja škode oz. od zavarovalnice, pri kateri bi imel omenjeni povzročitelj morebiti sklenjeno v uvodu omenjeno zavarovanje odgovornosti.«
Generali: »Zavarovalnica bi krila škodo, če bi bile nepremičnine zavarovane proti nevarnostim v okviru požarnega zavarovanja, ki krije tudi nevarnost eksplozije. Po pogojih zavarovanja se posebej ne izključujejo škode zaradi eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev. Nevarnost eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev je krita v okviru temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja nepremičnin. Namreč, temeljne nevarnosti požarnega zavarovanja krijejo tudi nevarnost eksplozije.«
Triglav: »Zavarovalnica Triglav bi, če bi pri odstranjevanju omenjenih bomb prišlo do eksplozije bomb, krila škodo zavarovancem, ki imajo sklenjeno požarno zavarovanje ali paketno zavarovanje DOM. Eksplozija je namreč opredeljena kot temeljna nevarnost pri omenjenih dveh zavarovanjih. Ne glede na zgoraj navedeno pa zavarovalni pogoji za požarno zavarovanje in zavarovanje DOM izključujejo škode, nastale zaradi miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi. Če bi se najdene bombe uničile na ta način in povzročile škodo, zavarovalnega kritja ne bi bilo.«
Adriatic Slovenica: »V AS-u bi po samem kritju za nevarnost eksplozije po produktu Dom AS plačali škodo, ki bi zaradi eksplozije bomb nastala na zavarovanih stanovanjskih hišah in stanovanjih.«
Zadnji najodmevnejši primer je iz Maribora, ko so v dveh dneh uničili dve nevarni bombi, ki sta bili na mesto ob Dravi odvrženi med drugo svetovno vojno. Zaradi uničenja nevarne najdbe so evakuirali okoliške prebivalce. Na srečo se je vse dobro izteklo, če pa bi se kaj zalomilo in bi katera izmed bomb nenadzorovano eksplodirala, bi bilo lahko uničenje precejšnje. In kdo bi povrnil škodo lastnikom morebitno uničenih stanovanj v eksploziji? Za odgovor smo se obrnili na nekatere zavarovalnice.
Zavarovalnica Sava: »V kolikor bi v dani situaciji (ob poskusu deaktivacije bombe) prišlo do eksplozije le-te, bi zavarovalnica zavarovalno jamstvo nudila v okviru zavarovanja (zavarovanje odgovornosti – iz dejavnosti) odgovornosti tistega, ki bi škodo povzročil oz. ki bi zanjo odgovarjal, bodisi krivdno, bodisi objektivno. Glede na okoliščine potencialne škode bi bil sicer lahko krog odgovornih oseb širši (torej ne usmerjen zgolj na tistega, ki je bil dolžan tehnično/neposredno poskrbeti za deaktivacijo eksplozivnega sredstva, ampak tudi na morebitne ostale, ki so bili dolžni poskrbeti za siceršnjo varnost ljudi oz. premoženja), vendarle pa če govorimo o potencialnem plačilu škode oškodovancem, kot tretjim, lahko na splošno rečemo, da bi bilo zavarovalno kritje lahko podano (le) ob ustreznem obstoju zavarovanja odgovornosti, v prvi vrsti izvajalca posega samega.
V vsakem primeru pa, ko govorimo o povrnitvi škode nasploh (torej ne le v smeri odgovornosti do tretjih), ne gre prezreti siceršnjih možnosti, ki jih zavarovalnica nudi v primeru nastanka škode, ki jo povzroči eksplozija. Le-ta je namreč kot zavarovana nevarnost vključena v vse zavarovalne pogoje, ko gre za zavarovanje nepremičnin. V primeru sklenitve omenjenega zavarovanja (npr. t.i. domskega zavarovanja), bi zavarovanje škodo na premoženju zavarovanca, seveda v okviru konkretne zavarovalne pogodbe, pokrilo ne glede na odgovornost povzročitelja. To pomeni, da bi zavarovalnica škodo zavarovancu izplačala, nato pa izplačani znesek terjala od samega povzročitelja škode oz. od zavarovalnice, pri kateri bi imel omenjeni povzročitelj morebiti sklenjeno v uvodu omenjeno zavarovanje odgovornosti.«
GRAWE zavarovalnica: »Takšne škode so generalno izključene. Citat iz pogojev: 'V nobenem primeru niso zavarovane škode, ki so posledica vojnih dogodkov katerekoli vrste z objavo vojne napovedi ali brez nje, vključno z nasilnimi dejanji državnih organov ter političnih ali terorističnih organizacij.' Bomba je posledica vojnega dogodka, zato je eksplozija takšne bombe iz zavarovanja izključena.«
Generali: »Zavarovalnica bi krila škodo, če bi bile nepremičnine zavarovane proti nevarnostim v okviru požarnega zavarovanja, ki krije tudi nevarnost eksplozije. Po pogojih zavarovanja se posebej ne izključujejo škode zaradi eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev. Nevarnost eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev je krita v okviru temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja nepremičnin. Namreč, temeljne nevarnosti požarnega zavarovanja krijejo tudi nevarnost eksplozije.«
Triglav: »Zavarovalnica Triglav bi, če bi pri odstranjevanju omenjenih bomb prišlo do eksplozije bomb, krila škodo zavarovancem, ki imajo sklenjeno požarno zavarovanje ali paketno zavarovanje DOM. Eksplozija je namreč opredeljena kot temeljna nevarnost pri omenjenih dveh zavarovanjih. Ne glede na zgoraj navedeno pa zavarovalni pogoji za požarno zavarovanje in zavarovanje DOM izključujejo škode, nastale zaradi miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi. Če bi se najdene bombe uničile na ta način in povzročile škodo, zavarovalnega kritja ne bi bilo.«
Adriatic Slovenica: »V AS-u bi po samem kritju za nevarnost eksplozije po produktu Dom AS plačali škodo, ki bi zaradi eksplozije bomb nastala na zavarovanih stanovanjskih hišah in stanovanjih.«
Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan. Statistika za obdobje 2005–2018 kaže, da opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan (1,14) in na dan odstranijo 17,30 kosa teh sredstev v skupni teži 24,24 kilograma.
Kako ravnati, če naletite na neeksplodirano ubojno sredstvo, lahko preberete tukaj.
Kako ravnati, če naletite na neeksplodirano ubojno sredstvo, lahko preberete tukaj.