MUČENJE ŽIVALI
Kužka sta bila tako zanemarjena, da so ju morali uspavati
Nova zgodba o trpinčenju psov na Štajerskem, ne Liliki ne Pikiju ni bilo več pomoči. Aktivisti opozarjajo, naj ljudje pokličejo, saj živali same ne morejo.
Odpri galerijo
Po njegovi najlepši noči so Pikija morali uspavati.
MARIBOR – V Sloveniji letos skoraj ne mine teden brez grozovitega trpinčenja konj in govedi, mačk in zlasti psov. Po številnih žalostnih zgodbah, od Brežic in Rogatca do Miklavža, se je Društvo za zaščito živali (DZŽM) Maribor minule dni v štajerski prestolnici in okolici srečalo z dvema zanemarjenima psoma.
Najprej so se odzvali klicu na pomoč za psičko, ki je bila povsem zanemarjena, podhranjena, z ranami po telesu, razžirali so jo klopi in bolhe, poleg tega je imela velik tumor v gobčku. Lilika je zaudarjala in močno krvavela, so povedali aktivisti DZŽM, ki so ji hiteli pomagati, a je bilo žal prepozno.
Ko so aktivisti po prejemu obvestila pohiteli do njenega bivališča, pa so naleteli še na kužka z ogromnim trebuhom, za katerega so najprej mislili, da je breja psička, a je bil ubogi Piki. Oba štirinožca so takoj odpeljali k veterinarju; Lilika je pred ambulanto opešala in iz tumorja na gobčku se ji je ulila kri. Ob veterinarskem pregledu so ugotovili, da je tako zelo hudo, da ji ni več pomoči. Tumor je v notranjosti segal čez cel sprednji del zgornje čeljusti, iz smrčka je tekel gnoj, zato so jo uspavali in jo rešili trpljenja.
Samček Piki pa je čez noč ostal pri društvu v oskrbi. Izkazalo se je, da ima telo polno klopov in bolh, zato so mu dali ampulo. Klopi velikosti fižola so padali z njega, a prej so žal posesali še tisto malo njegove krvi. Aktivisti so ga pobrili in okopali. Videli so, da je podhranjen, imel je ogromen trebuh, zaradi katerega ni mogel ležati. Spal je sede, saj če se je ulegel, ni mogel dihati in se je začel dušiti. Zaradi sprijetih dlak pri zadnjici ni mogel normalno opravljati velike potrebe.
Kot poudarjajo pri vsega hudega vajenem DZŽM, se že dolgo niso srečali s tako žalostnim primerom. »Nismo si predstavljali, da bo tako hudo. Le lučaj iz Maribora sta hudo trpela dva psa. Edina rešitev za psičko je bila evtanazija. In zaspala je. Bili smo ob njej in z njo v njenih zadnjih trenutkih, jo božali, odšla je pomirjena,« razlagajo v DZŽM.
V društvu poudarjajo, da želijo s podrobno predstavitvijo deliti dogajanja s širšo javnostjo le zato, da ljudje vidijo, kaj se dogaja okoli nas.
»Ko zataji človek, lastnik, zatajijo še sosed, obiski, poštar, sociala ... Trpi pa žival. Želimo, da ljudje začnejo sporočati vse, kar opazijo okoli sebe. Tukaj nismo bili prvi. Žal pa smo bili zadnji. In tudi zato, da se ne pozabi, da smo ne nazadnje tudi mi samo ljudje, prostovoljci. In verjetno je jasno, da svoje poslanstvo opravljamo s srcem in da nas takšni konci tudi zelo zlomijo. Zajokamo tudi mi, vajeni vsega hudega. Nimamo besed za brezvestne ljudi. Za takšne stvari ni opravičila. In zgodba ima veliko plasti, o katerih ne pišemo. Za nas se je v četrtek začela in v petek končala žalostna zgodba. V opomin vsem, ki še trpijo. In spet polagamo na srce vsem, da če opazite trpeče živali, ukrepajte. Sporočite, ne obrnite se stran! Vse drugo naredimo mi. Vi, ki to vidite, pa morate samo poklicati na pomoč namesto živali, ker sama ne more! Lastnik tudi ne bo, če ji v takem stanju še ni pomagal.« V DZŽM delajo prostovoljno, zato zbirajo denar za poplačilo stroškov, ki so nastali pri oskrbi Pikija in Lilike. Nabralo se jih je za 300 evrov, zato bodo veseli vsake pomoči.
S Pikija so padali klopi v velikosti fižola.
Najprej so se odzvali klicu na pomoč za psičko, ki je bila povsem zanemarjena, podhranjena, z ranami po telesu, razžirali so jo klopi in bolhe, poleg tega je imela velik tumor v gobčku. Lilika je zaudarjala in močno krvavela, so povedali aktivisti DZŽM, ki so ji hiteli pomagati, a je bilo žal prepozno.
Žana Klobučar iz DZŽM prosi ljudi, naj jih pokličejo, ko opazijo trpinčeno žival. FOTO: GRAFIJE: arhiv DZŽ Maribor
Ko so aktivisti po prejemu obvestila pohiteli do njenega bivališča, pa so naleteli še na kužka z ogromnim trebuhom, za katerega so najprej mislili, da je breja psička, a je bil ubogi Piki. Oba štirinožca so takoj odpeljali k veterinarju; Lilika je pred ambulanto opešala in iz tumorja na gobčku se ji je ulila kri. Ob veterinarskem pregledu so ugotovili, da je tako zelo hudo, da ji ni več pomoči. Tumor je v notranjosti segal čez cel sprednji del zgornje čeljusti, iz smrčka je tekel gnoj, zato so jo uspavali in jo rešili trpljenja.
Samček Piki pa je čez noč ostal pri društvu v oskrbi. Izkazalo se je, da ima telo polno klopov in bolh, zato so mu dali ampulo. Klopi velikosti fižola so padali z njega, a prej so žal posesali še tisto malo njegove krvi. Aktivisti so ga pobrili in okopali. Videli so, da je podhranjen, imel je ogromen trebuh, zaradi katerega ni mogel ležati. Spal je sede, saj če se je ulegel, ni mogel dihati in se je začel dušiti. Zaradi sprijetih dlak pri zadnjici ni mogel normalno opravljati velike potrebe.
Nismo si predstavljali, da bo tako hudo. Le lučaj iz Maribora sta hudo trpela dva psa.
Kot poudarjajo pri vsega hudega vajenem DZŽM, se že dolgo niso srečali s tako žalostnim primerom. »Nismo si predstavljali, da bo tako hudo. Le lučaj iz Maribora sta hudo trpela dva psa. Edina rešitev za psičko je bila evtanazija. In zaspala je. Bili smo ob njej in z njo v njenih zadnjih trenutkih, jo božali, odšla je pomirjena,« razlagajo v DZŽM.
Aktivisti so jokali
Prav nič bolje ni bilo s Pikijem. Še isti večer so ga odpeljali v salon za kozmetiko živali. »Okoli 22. ure je bil že obrit in skopan. A izkazalo se je, da je tudi on podhranjen, sama kost in koža ter ogromen trebuh. Ko so ga brili pri zadnjih tačkah, je postal jezen. Seveda, saj je imel zadaj tako trdo kepo dlake, da ni mogel niti na potrebo, in ga je bolelo. Ta večer je izkusil vse, česar nikoli in nikdar v življenju ni poznal – ljubezen, crkljanje, spanje v postelji in skrb. Bil je tako ponosen, tako zelo zelo hvaležen in vesel. To je bila njegova najlepša noč. Imel je družino in ljubezen. Zjutraj smo se odpravili k veterinarju. Najprej smo opravili krvne preiskave, spraznili nekaj tekočine iz trebuha, opravili rentgen in ultrazvok. Iz preiskave v preiskavo je kazalo, da je stanje pravzaprav zelo hudo. Po treh urah se je izkazalo, da ima poleg tekočine tudi velikanski tumor, ki je pritiskal na vse organe, in žal je bil že tako razraščen, da mu ni bilo več nobene pomoči. Ni operacije, ni zdravila, ni čarobne palčke, ki bi ga lahko rešili. Niti dan, dva ali tri mu ne bi mogli več polepšati brez agonije v stanju, v kakršnem je bil,« pripoveduje aktivistka DZŽM Žana Klobučar in žalostno ugotavlja, da v javnost pride le tu in tam kakšna žalostna zgodba, oni pa se z njimi srečujejo vsakodnevno.V društvu poudarjajo, da želijo s podrobno predstavitvijo deliti dogajanja s širšo javnostjo le zato, da ljudje vidijo, kaj se dogaja okoli nas.
300
evrov je stala najnujnejša oskrba ubogih psičkov.
evrov je stala najnujnejša oskrba ubogih psičkov.
»Ko zataji človek, lastnik, zatajijo še sosed, obiski, poštar, sociala ... Trpi pa žival. Želimo, da ljudje začnejo sporočati vse, kar opazijo okoli sebe. Tukaj nismo bili prvi. Žal pa smo bili zadnji. In tudi zato, da se ne pozabi, da smo ne nazadnje tudi mi samo ljudje, prostovoljci. In verjetno je jasno, da svoje poslanstvo opravljamo s srcem in da nas takšni konci tudi zelo zlomijo. Zajokamo tudi mi, vajeni vsega hudega. Nimamo besed za brezvestne ljudi. Za takšne stvari ni opravičila. In zgodba ima veliko plasti, o katerih ne pišemo. Za nas se je v četrtek začela in v petek končala žalostna zgodba. V opomin vsem, ki še trpijo. In spet polagamo na srce vsem, da če opazite trpeče živali, ukrepajte. Sporočite, ne obrnite se stran! Vse drugo naredimo mi. Vi, ki to vidite, pa morate samo poklicati na pomoč namesto živali, ker sama ne more! Lastnik tudi ne bo, če ji v takem stanju še ni pomagal.« V DZŽM delajo prostovoljno, zato zbirajo denar za poplačilo stroškov, ki so nastali pri oskrbi Pikija in Lilike. Nabralo se jih je za 300 evrov, zato bodo veseli vsake pomoči.
