Lahko bi se ogrelo tudi nad 30 stopinj

Uživamo v lepih oktobrskih dneh, ki nas božajo s toploto, temperature so za ta letni čas nadpovprečno visoke. Nad nami je zelo topla zračna masa za oktober. Zjutraj je po nižinah megla, jutra so ponekod že hladna, s temperaturami med 5 in 6 °C (Katarina nad Ljubljano, Rateče, Slovenj Gradec, Kočevje). V višinah je precej topleje, 14. oktobra je bilo najtopleje na nadmorski višini 1600 m, izmerili so kar 17 °C. Čez dan so sončni žarki še vedno dovolj močni, da razkrojijo meglo v dolinah. Popoldnevi so poletno topli in lahko presežejo 20 stopinj (14. oktobra je bilo v Črnomlju 23,8, na Kočevskem 23,3 °C). Samo relativno dolga noč in nižji kot Sonca preprečujeta, da bi se po nižinah ogrelo nad 30.




Pravo babje poletje. Kaj to sploh pomeni? Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je babje poletje/leto meteorološko obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti oktobra, sledi obdobju hladnega vremena. V jezikovni svetovalnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti avtorji navajajo, da babje poletje pomeni »topla jesen, doba lepega vremena v začetku jeseni«, oziroma starejšo različico babje leto izpeljujejo kot prevedenko iz nemškega izraza dekliško poletje. Tudi drugi slovanski jeziki poznajo podobne izraze, kot so martinjsko ljeto, miholjsko ljeto. Počasi izpodriva iz angleščine prevzet sinonim indijansko poletje. Besedno zvezo babje leto poznajo tako rekoč vsi slovanski narodi, zato izvor iz nemščine ni edina možna razlaga, saj se neredko razlaga kot čas ženskih opravil, na primer spravilo žita, predenje lanu ...

V žerjavico po kostanj

Narava se oblači v jesenske barve, nekatera drevesa so že odvrgla liste, ki se vrtinčijo v vetru. Dozorevajo jesenski gozdni sadeži. Med njimi je priljubljen kostanj. Prvi dozoreli plodovi in rumenenje listja oznanjajo začetek prave jeseni. To je hkrati čas setve ozimnih žit. Splošno odpadanje listja označuje čas pozne jeseni, ko je setev že končana oziroma so semena že vzkalila, na poljih pa potekajo še zadnja dela pred zimo.

Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) najdemo po skoraj vsej Sloveniji z izjemo Koroške in Notranjske. Raste do nadmorske višine 800 m. Plod sestavljata okrogla bodikava lupina in rjavo seme. Ko dozori, se lupina razpoči in iz nje izpade seme. Kostanjevi plodovi so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani, imeli so tisto vlogo, kot jo ima danes krompir. Kostanj so zunaj njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Uporabljali so ga za prehrano ljudi in živali ter pridobivanje medu. Naši kostanjarji so odhajali tudi v tujino, najpogosteje na Dunaj, kjer so si s prodajo kostanja poskušali izboljšati svoj finančni položaj. Jeseni tudi v mestih iz ut zadiši po pečenih kostanjih. Plodovi dozorijo oktobra. Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa vsake tri leta. Eno drevo daje na leto od 100 do 200 kilogramov plodov, ki so zdravilni. Najbolj smo veseli pečenih.

Odstranimo koruznico

Na njivah se pospravlja koruznica. Tehnologi opažajo, da je v severovzhodni Sloveniji veliko poškodb na koruzi zaradi povečevanja populacije koruzne vešče. Jajčeca koruznega hrošča prezimijo v tleh. Najprimernejša ukrepa za zatiranje vešče sta pravočasno odstranjevanje koruznice z njiv ter globoko zaoravanje koruznih ostankov. Koruzna vešča prezimi kot odrasla gosenica v steblu koruze ter v odpadlih storžih, gosenice prenesejo nizke temperature, spomladi se zabubijo, konec pomladi začnejo izletati metulji. Škodo delajo na koruzi, hmelju, papriki in drugih rastlinah. Tudi koruza, skladiščena v storžih, je spomladi velik potencial za nemoten izlet metuljev koruzne vešče. Zato je treba tisto iz koruznjakov zluščiti še pred izletom metuljev, to je najpozneje do konca marca, ostanke pa je najbolje sežgati, nikakor pa jih ne smemo voziti na njive.